Tiskane izdaje
Spremembe v zdravstvenem sistemu so nujne. Sedanja ureditev sistema je stara več kot 20 let in – razen manjših dopolnitev – večjih in bistvenih sprememb ni bila deležna. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, ki združuje oba klinična centra v državi, zdravstvene inštitute, vse slovenske bolnišnice, zdravstvene domove in druge zdravstvene zavode, se vselej kritično in angažirano odzivamo na nove pobude ter predloge za spremembe in smo praviloma aktiven udeleženec teh iniciativ. V naših odzivih se običajno osredotočamo na vodenja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Pri tem se glasno zavzemamo za nujnost sprejetja zakonskih sprememb, ki bodo omogočale, da bodo javni zdravstveni zavodi učinkoviteje vodeni in bolje upravljani.
Več avtonomije in večja pooblastila pri vodenju zdravstvenih zavodov
Da bodo zdravstveni zavodi kompetentni izvajalci zdravstvene dejavnosti, potrebujejo več avtonomije, ustrezna pooblastila in sodobna orodja za uresničevanje te naloge. V novi zakonodaji zato pričakujemo, da bodo določeni motivi za dobro delo in doseganje pozitivnih rezultatov kot tudi sodobna orodja za učinkovito vodenje zaposlenih (sprejemanje in odpuščanje, stimulativno nagrajevanje, specializacije …). V sedanjem načinu razpisovanja zdravniških specializacij, denimo, so po našem mnenju nujne temeljite spremembe, predvsem v smeri, da se ga približa uporabnikom oziroma zdravstvenim zavodom, ki specialistom ne nazadnje omogočajo delo in nadaljnji strokovni razvoj. Združenje nikakor noče restavrirati nekdanjega načina sistema specializacij, kot nam Zdravniška zbornica Slovenije v zadnjem času pogosto očita. V preteklosti smo se vsi skupaj spopadali s pomanjkanjem specialistov, vendar ne po krivdi vodstev zavodov. Glavna razloga za deficit specialistov sta bila veliko pomanjkanje diplomantov medicine in majhen vpis študentov na medicinsko fakulteto v preteklem desetletju. Tudi aktivnosti in iniciative združenja za povečanje vpisa na medicinsko fakulteto in podpora k odprtju nove so pripomogle, da se je število zdravnikov začelo povečevati. Seveda je treba sedanji vpis glede na aktualne družbene trende in projekcije nadzorovano prilagajati potrebam. Po našem mnenju bo odgovornejšo vlogo v sistemu specializacij moralo imeti ministrstvo za zdravje.
Večjim pooblastilom menedžmenta mora seveda slediti tudi večja odgovornost, boljše nadziranje in upravljanje kompetentnejših nadzornih svetov, katerih člani so dobri poznavalci zdravstvenega sistema. Sočasno zagovarjamo tudi korenite spremembe vrednotenja menedžerskega dela, saj je sedanji sistem plačila menedžmenta nestimulativen, marsikdaj žaljiv in celo škodljiv za delovanje zdravstvenega sistema. Funkcija direktorja ni privlačna niti za zdravnike, ki ne izkazujejo interesa postati niti strokovni direktor. Direktorji pogosto prejemajo nižje plače od zaposlenih, ki jih vodijo.
Javni zdravstveni zavodi imajo prihodnost, dostopnost storitev je vrednota
Da so prebivalci Slovenije s sedanjim zdravstvenim sistemom zadovoljni in mu tudi zaupajo, kažejo različne raziskave; ne nazadnje je združenje to preverilo tudi v leta 2013 opravljeni raziskavi Ninamedie. Prepričani smo, da javni zdravstveni zavodi v spremenjenih pogojih, ki jih predlagamo, lahko uspešno, učinkovito in na primerno visoki strokovni ravni izvajajo program zdravstvenega varstva v Sloveniji. Kot uspešen primer navajamo v tujini pogosto pohvaljen in kopiran model naših zdravstvenih domov. Ta je eden najbolj inovativnih idej, saj je zmogel premakniti središče zanimanja od konkretnega bolnika k širši skupini prebivalstva. Usmerjenost k preventivi, zdravju in populacijski pristop, dispanzerski pristop in timsko delo, zagotavljanje pravičnosti pri dostopu do zdravstvenih storitev, uvajanje standardov kakovosti in koordiniran strokovni razvoj so prednosti, ki jih tudi zdaj ni mogoče spregledati. Organizacija trenutne zdravstvene dejavnosti v strokovnem smislu prinaša številne prednosti, ki jih razdrobljeni in medsebojno nepovezani izvajalci ne morejo zagotoviti. V združenju sicer nismo nasprotniki izvajalcev koncesionarjev in jih vidimo kot ustrezne v primerih, ko javni zdravstveni zavodi določenega programa zaradi nekaterih omejitev (kadrovskih, prostorskih, teritorialnih …) ne morejo izvesti. Vsekakor pa nasprotujemo do zdaj pogosti praksi, ko je bil kljub realizaciji programa, zadovoljstvu pacientov in nasprotovanju javnega zdravstvenega zavoda, program le-temu odvzet in oddan koncesionarju. Med zdravstvenimi delavci je namreč pogosto obstajalo zmotno prepričanje, da je koncesija pravica, vendar navedeno ne drži. Gre za zakonsko možnost, ki je odvisna od popolnitve javne mreže, kar pomeni s tem povezane odločitve koncendenta. V združenju zato nasprotujemo v zadnjem času močno izraženim predlogom, ki se nekritično zgledujejo po sistemih, ki imajo na primarni ravni prevladujoč koncesionarski oziroma zasebni sistem, na sekundarnem pa javno-zasebno partnerstvo. S tem se slabša dostopnost do zdravstvenega varstva, ki jo najbolj občutijo uporabniki z nižjo kupno močjo. Dostopnost do zdravstvenih storitev namreč sodi med osnovne človekove pravice, zato ne sme biti odvisna od premoženjskega stanja posameznika, temveč je na tem področju potrebna čim večja solidarnost. Dostopnost do zdravstvenih storitev je vrednota, ki je ne bi smeli kar tako prezreti.
Spremembe so potrebne –
Dlje ko bomo z rešitvami odlašali, radikalnejše bodo spremembe sedanjega sistema in več sredstev bomo potrebovali, da bomo želene cilje – učinkovito, solidarno, pravično in transparentno zdravstvo – tudi dosegli.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Metod Mezek
direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije
