Tiskane izdaje
Akcija »Kej b'š brejsku«, v kateri lahko naročiš domače, vipavske breskve, plačaš pa jih ne z denarjem, ampak z dobrimi deli, je naletela na veliko zanimanje naših bralcev, na še večji odziv »na terenu« (in kajpada na skorajda nepremagljive birokratske ovire).
Ta nenavadna pot sadja do porabnikov je le ena v vrsti alternativnih načinov oskrbe s sadjem in zelenjavo.
Katere vrste poznate in jih priporočate?
Vse več ljudi hodi kupovat sezonsko sadje in zelenjavo neposredni k kmetom. Mogoča je tudi obratna pot: kmetje sami v gajbicah dostavljajo svoje pridelke, bodisi po naročilu, bodisi izbor vsega najboljšega, kar je zraslo na njihovih njivah. Zasledili smo še tretjo varianto, ki jo skuša uveljaviti Tomaž Bolka iz gostilne Krištof v Predosljah: v nekem skupnem prostoru kmetje določenega okoliša ponudijo vse, kar imajo za prodajo; porabniki vzamejo, kar potrebujejo, to zapišejo in kmetje jim konec meseca izstavijo račun.
Manj znana pa je praksa, da za dobrine ali storitve ni treba plačati z denarjem, ampak z drugimi dobrinami ali storitvami. So vam znani primeri takšne naturalne menjave pri nas ali v tujini? Ste morda obiskali katerega od festivalov, ki temeljijo na brezplačni izmenjavi dobrin in storitev?
Delite vaše izkušnje in mnenja.
Odgovore na opoldansko vprašanje nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., lahko pa jih tudi sami objavite na Delovem Facebook profilu in na Twitterju.
Izbrane odgovore bomo objavili ob 18. uri v prispevku Odgovori na opoldansko vprašanje.
