Tiskane izdaje
Danes je evropski dan oživljanja, ko opravimo inventuro, kaj smo v zadnjem letu naredili, da bi se povečal delež ljudi, ki znajo pravilno ukrepati ob srčnem zastoju. Z veseljem ugotavljam, da se v Sloveniji končno premika na bolje, in to predvsem po zaslugi nevladnih organizacij.
Lanski evropski dan oživljanja je potekal pod geslom »Otroci rešujejo življenja«. Postavlja se vprašanje, kdaj je najprimernejša starost, pri kateri naj se otroci začnejo učiti oživljanja in ali so ti sploh sposobni oživljati. Svetovna zdravstvena organizacija WHO je izdala priporočilo, da naj bi se otroci začeli učiti oživljanja pri 12 letih starosti. Učenje naj bi potekalo vsako leto. Zadostujeta že samo dve uri izobraževanja na leto.
Dve uri na leto je bilo preveč
V razvitih evropskih državah sistemsko učenje oživljanja v šolah poteka že vrsto let. V Sloveniji smo začeli loviti zaostanek. Ponekod, na primer na Koroškem, so entuziasti uspešno organizirali vsakoletno učenje oživljanja in uporabe avtomatskega defibrilatorja (AED) po šolah. Še pred enim letom pa sistemskega učenja oživljanja v šolah ni bilo. Civilnodružbena organizacija Iniciativa za AED je 20. novembra 2015 na Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz) naslovila Pobudo št. 15 – Usposabljanje za uporabo avtomatskega defibrilatorja v šole.
Predlagano je bilo, da se usposabljanje za temeljne postopke oživljanja z uporabo AED vključi v vzgojo za zdravje v okviru primarnega zdravstvenega varstva kot dodatna delavnica za devetošolce. Nijz je pobudo sprejel in začelo se je dogovarjanje z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Na ministrstvu so na sestanek povabili ministrstvo za zdravje, Nijz in Iniciativo za AED. Sestanka sem se udeležil kot predstavnik Iniciative za AED. Prišla je tudi predstavnica Nijza, medtem ko se ministrstvo za zdravje na vabilo ni odzvalo.
Na sestanku me je pričakal hladen tuš. Ministrstvo za izobraževanje je zavrnilo uvedbo učenja temeljnih postopkov oživljanja s pojasnilom, da so šolski programi prenatrpani in da ni nobene možnosti, da bi uvedli dodatni dve šolski uri na leto. Ko smo natančneje proučili zakonodajo, smo ugotovili, da gre za zdravstveni program, ki s šolskim programom nima nič. Za diplomirane medicinske sestre, izvajalke vzgoje za zdravje, smo napisali priročnik in organizirali usposabljanje. Učenje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED se je v okviru zdravstvenovzgojnega programa primarnega zdravstvenega varstva začelo za 8. razrede osnovnih šol in 1. letnike srednjih šol v šolskem letu 2016/2017.
Pokriti je bilo treba še sedmi in deveti razred. Sedmega oktobra 2016 so nevladne nacionalne organizacije (Slovenski reanimacijski svet pri Slovenskem združenju za urgentno medicino, Rdeči križ Slovenije, Iniciativa za AED ter Zveza Lions klubov, distrikt 129, Slovenija) na ministrstvo za izobraževanje naslovile pobudo »Otroci rešujejo življenja« za uvedbo obveznega dvournega nacionalnega izobraževalnega programa iz temeljnih postopkov oživljanja.
Predlagano je bilo, da se umesti dveurno učenje temeljnih postopkov oživljanja v obstoječi šolski program kot kroskurikularna vsebina v okviru predmetov biologija in športna vzgoja.
Zdravnik in učitelji
Izkazalo se je, da razlaga teh pojmov obogati podajanje obstoječe učne snovi in je potrebna samo manjša dopolnitev priprav za posamezne učne ure, brez potrebe po dodatnem času za realizacijo učnega načrta.
V devetem razredu osnovne šole so učitelji športa za gradivo uporabili priročnik vzgoje za zdravje. V uvodu se je izvedla simulacija dveh šolskih ur. Zdravnik iz Zdravstvenega doma Trebnje je igral vlogo učitelja, učitelji pa vlogo učencev. Učitelji so pri tem obnovili znanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. Učitelji športa so nato poskusno izvedli po dve šolski uri iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED v devetih razredih. Učenje je potekalo po programu vzgoje za zdravje, vendar s poudarkom na praktičnem delu.
Učitelji so ocenili, da je bilo učenje uspešno. Ugotovili so, da so za uspešne stiske prsnega koša in umetno dihanje potrebni ustrezna telesna in gibalna razvitost in zavesten nadzor telesa pri izvedbi položajev in gibanj, kar pa je eden od splošnih ciljev predmeta šport v osnovnošolskem programu. Zaradi tega se lahko uvrsti v učni načrt. Dodatne šolske ure niso potrebne. Ker učnociljna naravnanost učnega načrta dopušča določeno stopnjo avtonomije šole in učitelja, lahko temeljne postopke oživljanja z uporabo AED vsaka šola samostojno uvrsti v šolski program. Ker gre samo za manjšo preureditev šolskega programa z doseganjem istih učnovzgojnih ciljev na nekoliko drugačen način, učenci ne bodo dodatno obremenjeni.
... ministrica pa nič
Leto je naokoli. Ponovno zaznamujemo evropski dan oživljanja. Nevladne organizacije nadaljujejo priprave na uvedbo učenja oživljanja. Slovenski lionsi pomagajo z donacijami opreme za učenje oživljanja osnovnim šolam.
Treba je samo še organizirati izobraževanje učiteljev. Slovensko združenje za urgentno medicino in Rdeči križ Slovenije sta pripravljena prispevati strokovnjake, ki bi izobraževali učitelje. Manjka samo še nosilec izobraževanja.
Nevladne organizacije, ki na lansko pobudo niso dobile odgovora, so zaprosile ministrico Majo Makovec Brenčič, da bi jih sprejela na delovni sestanek. Tokrat je odgovor prišel hitro. Državna sekretarka Andreja Barle Lakota je pobudo »Otroci rešujejo življenja« odstopila Zavodu RS za šolstvo s pojasnilom, da je Zavod RS za šolstvo pristojen za vzpostavljanje sistemskih razmer osnovnošolskega izobraževanja. Prepričan sem, da prošnja za delovni sestanek do ministrice ni prišla. Zagotovo ima dovolj političnega posluha, da ne bi zavrnila cele skupine uglednih nevladnih organizacij. Problem je okostenel državni aparat, ki hrani samega sebe in se vrti okoli svoje osi.
Za konec še arabski pregovor: »Če nekaj želiš narediti, boš že našel pot, če ne želiš, pa boš našel izgovor.«
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
***
Dr. med. Zdenko Šalda je specialist medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Trebnje
