Palestina: prvi, a ključni korak

To je pravičen in nujen ukrep na edini možni nenasilni poti.

Objavljeno
27. november 2014 19.09
Avraham Burg,
 nekdanji predsednik kneseta
Avraham Burg,
 nekdanji predsednik kneseta
Minilo je več kot 20 let od podpisa sporazuma v Oslu. Vsa ta leta so se novi krogi pogajanj vrstili drug za drugim, vendar so se pogajanja vedno končala neuspešno, sledili pa so jim novi neuspešni krogi. Razmere med reko Jordan in Sredozemskim morjem ostajajo takšne, kakršne so bile. Izrael se sicer še naprej hvali, da je »edina demokracija na Bližnjem vzhodu«, vendar je dejansko država dveh narodov, od katerih ima eden višji položaj od drugega. Država temelji na diskriminacijski politiki, ki jo določajo posebne etnične razmere: moč, privilegije in obrambo pravic Judov je mogoče uveljavljati na račun razlastitev, zatiranja in kršenja pravic Palestincev. Zaradi takšnih razmer Izraelci, ki še naprej zagovarjajo nasilno obrambo svojih interesov, ne morejo živeti varno, poleg tega Palestinci niso svobodni in še vedno živijo pod oblastjo, ki so jim jo vsilili drugi.

Tisti, ki si polni upanja prizadevajo za osvoboditev Palestine, imajo na voljo zelo malo možnosti za ukrepanje. Izraelska politična desnica si na vso moč prizadeva oslabiti zmerne sile, ki poskušajo skleniti dogovor. To počne samo zato, da lahko še naprej trdi, da med Palestinci ni nikogar, ki bi bil pripravljen na mir. Benjamin Netanjahu bi raje videl, da bi Hamas ostal na oblasti, kakor da bi se moral pogovarjati z Mahmudom Abasom kot partnerjem z enakimi pravicami in dolžnostmi. Hamas potrebuje samo nekaj ekonomskih drobtin in humanitarne akcije. Abas zahteva priznanje, legitimnost, kolektivno pravičnost, politično neodvisnost in državni položaj, enakovreden položaju Izraela. Te zahteve so močno pretirane za Netanjahuja, ki je predstavnik trde ideološke desnice.

Kaj lahko torej stori predsednik Abas? Naj se pridruži Hamasu ali si še naprej prizadeva za dve državi dveh narodov, čeprav mu že primanjkuje energije? Kot Izraelec in človek sem vesel in hvaležen, da Abas kljub oviram še naprej vztraja pri drugi možnosti. To je edina možnost, ki lahko zagotovi mir, dostojanstveno življenje, svobodo in varnost tako Izraelcev kakor Palestincev. Odločitve, s katerimi so švedska vlada ter britanski, irski in španski parlament priznali palestinsko državnost, so pogumne in pomembno prispevajo k uresničitvi teh ciljev. Podpirajo rešitev dveh držav z mejami, kakršne so veljale pred letom 1967, in priznavajo, da je treba na tej podlagi utemeljiti reševanje izraelsko-palestinskega spora.

Nekateri trdijo, da takšna priznanja Palestine, ki ne upoštevajo formalnih pogajanj, zagovarjajo reševanje težav s prenagljenim enostranskim procesom. Takšna trditev ni samo napačna, ampak tudi zavajajoča. Izraela danes ne bi bilo, če bi čakal, da ga palestinski narod dvostransko sporazumno prizna. Temeljno načelo enostranskega odločanja, ki velja v odnosih med Izraelom in Palestino, je bivanjska realnost Palestincev pod zasedbo. Izraelci pri nasilnih aneksijah ozemlja, brezobzirnih preiskavah na nadzornih točkah in omejevanju gibanja, nočnih vdorih v palestinske vasi in domove ter nezakonitih aretacijah, ki jih izvajajo varnostne sile, ukrepajo enostransko.

Evropsko priznanje palestinske državnosti je dramatičen premik od izraelskega enostranskega ukrepanja k mednarodnemu večstranskemu odločanju. Ne moremo več govoriti o frustrirajočih pogovorih brez smernic za obe strani, ki sta utrujeni druga od druge. Gre za poziv širši mednarodni skupnosti, naj pomaga vzpostaviti sporazum, ki bo koristil obema narodoma.

Zamisel je preprosta: prvič, Palestino bodo priznali na podlagi mednarodno sprejetih pravil, podobnih tistim, po katerih je nastala izraelska država. Nato se bodo s pogajanji lotili preostalih izzivov – vprašanja beguncev, Jeruzalema, meje, oblasti in infrastrukture. To je pravičen in nujen ukrep na edini možni nenasilni poti.

Iskreno upam, da bo mednarodna skupnost sprejela izziv. Izrael zdaj ne potrebuje prijateljev, ki mu bodo še enkrat pogledali skozi prste in tako spet za nedoločen čas zatrli kakršnokoli upanje na to, da bi se spor končal na podlagi vizije, ki predvideva ustanovitev dveh držav. Slovenija in evropski parlament lahko postaneta takšna prijatelja. Prosim vas, priznajte palestinsko državo z mejami iz leta 1967. In prosim vas, ne pustite se prepričati o nasprotnem ter ostanite resnični izraelski in palestinski prijatelji, ki si prizadevajo za mir, ter nam pomagajte narediti prvi ključni korak v lepšo prihodnost.