Pionir postresničnega sveta

Nietzsche priporoča, naj svet opazujemo s prav vseh zornih kotov, ki so nam na voljo.

 

 

Živimo v postresničnem času. In kdo bi nas lahko po njem vodil bolje od Friedricha Nietzscheja, filozofa nihilizma, kjer »ni nič resnično in je vse dovoljeno«? A Nietzsche v nasprotju s splošnim prepričanjem ni nameraval povzdigovati nihilizma. Prej bi lahko rekli, da ga je poskušal identificirati in ugotoviti, ali ga je mogoče odpraviti.

Za Nietzscheja je bilo iskanje resnice, in to Resnice z veliko začetnico, temeljno krščansko vodilo. Je pa v svojem slovitem eseju On the Genealogy of Morality (O genealogiji morale) ugotovil, da bi resnica, če bi razkrila, da Bog ne obstaja, naredila končni logični korak proti sami sebi.

Povratek v absurd

Ko je Nietzsche razglasil, da je »Bog mrtev«, je s tem mislil predvsem to, da stare transcendentalne vrednote, ki jih je ponujala Cerkev, nič več ne zagotavljajo splošnih osnov, s katerimi bi se lahko vsi strinjali. Kadar pride do tega, da Resnica nima prave osnove, pa se kaj lahko zgodi, da začne vsak po svoje razglašati svoje resnice.

Nietzsche je bil prepričan, da je novica, da je »Bog mrtev«, prišla prezgodaj za ta čas. A zdaj smo, kjer smo. Pa je videl pot, po kateri bo mogoče hoditi v postresničnem svetu?

Ljudje, s katerimi se je Nietzsche najraje pogovarjal, so bili tisti, o katerih je menil, da še vedno živijo pod tistim, kar je on imenoval »senca Boga«, tisti, ki so vedeli, da je Bog mrtev, a so še naprej živeli tako, kot da je še vedno živ. A to ni veljalo prav za vse – Nietzsche se je dokaj zlahka sprijaznil z dejstvom, da lahko večina ljudi še naprej živi tako, kot da Bog še vedno živi. Za tiste, ki vedo, da je Bog mrtev, pa ni povratka.

Povratek bi pomenil zdrs v nihilizem, je naznanil Nietzsche. Vzemimo za primer Richarda Spencerja, voditelja alternativne desnice, ki je objavil, da ga je Nietzsche pripeljal do tega, da je bil pripravljen sprejeti resnico. Priznal je, da ne verjame v Boga, da pa kljub temu sprejema krščanske vrednote kot del dediščine, ki mu pripada kot belopoltemu Američanu. To je nihilistično, če že ne rasistično – torej točno tisto, proti čemur se je boril Nietzsche.

Stopiti iz sence

Isto bi lahko rekli tudi o »nadomestnih dejstvih«, ki ponujajo obstoj nadomestne resnice. Takšna resnica nič več ne obstaja, zato Nietzsche priporoča, naj svet opazujemo iz prav vseh zornih kotov, ki so nam na voljo. Če se vedemo tako, kot da takšna resnica obstaja, se kratko malo vračamo v nihilistično potrjevanje lastnih vrednot.

A namesto tega je treba naprej. Poiskati moramo nove vire zakonitosti. Večinski mediji že vračajo udarec. Potem ko je bil lani izvoljen Donald Trump, so digitalne časopisne naročnine eksplodirale. Svojo vlogo morajo pri tem odigrati tudi univerze, in to s tesnejšim sodelovanjem z javnostjo.

Pomembno vlogo ima tudi demokracija: Nietzsche je bil prepričan, da bo navsezadnje pripomogla k vzpostavitvi nove kulturne elite, kajti vsa življenja potrebujejo estetsko utemeljitev.

Bog je mrtev in mi moramo iz njegove sence stopiti v novo svetlobo.

 

 

Hugo Drochon,

 

poučuje politične vede na Univerzi Cambridge in je avtor knjige Nietzsche's Great Politics (Nietzschejeva velika politika)

 

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.



Pionir postresničnega sveta

Foto:

Prijavi sovražni govor