Pod klobukom evropske prihodnosti

Kljub težkim ukrepom je treba ohraniti družbeno povezanost in solidarnost.

Objavljeno
29. december 2012 12.06
Eamon Gilmore
Eamon Gilmore

Od prihodnjega tedna bo Evropski uniji predsedovala Irska, ki je napovedala jasne ukrepe, s katerimi Evropa lahko začne gospodarsko okrevati.

Živimo v težkih časih za Evropo – in Evropsko unijo –, saj še vedno občutimo posledice gospodarske krize. EU še naprej išče odgovore na težka vprašanja, povezana s skupno evropsko valuto, hkrati pa si evropsko gospodarstvo prizadeva zagotavljati delovna mesta in ustrezno življenjsko raven prebivalcev. Predvsem med mladimi Evropejci je brezposelnost prevelika in Evropska unija se je kratko malo prisiljena spopasti s tem izzivom.

Zadnjih nekaj let se je morala Irska ukvarjati s številnimi težavami. Toda prav zaradi te izkušnje bomo leta 2013 dobro pripravljeni na to, da bomo predsedovali Evropski uniji. Prednostne naloge našega predsedovanja so jasne: stabilnost, delovna mesta in rast.

Irska je sprejela zelo učinkovite ukrepe za ponovno vzpostavitev gospodarske in finančne stabilnosti, poleg tega nam je spet uspelo zagotoviti gospodarsko rast. Učinkovita strategija za rast in ustvarjanje novih delovnih mest je najpomembnejši dejavnik, s katerim je mogoče zagotavljati napredek, in trdno smo prepričani, da to velja tudi za Evropo.

Oživitev gospodarstva

Irsko gospodarstvo je spet začelo rasti zaradi povečanega izvoza in okrepljene konkurenčnosti. Počasi znižujemo javni primanjkljaj in pričakujemo, da bomo dosegli ciljno vrednost primanjkljaja (pod tremi odstotki) do leta 2015. Banke smo dokapitalizirali pravočasno in s stroški, nižjimi od pričakovanih. Pred dvema letoma je bila Irska odrinjena z mednarodnih trgov obveznic, leta 2012 pa smo izdali za skoraj sedem milijard evrov zakladnih menic in obveznic, poleg tega se njihova donosnost nenehno znižuje. Letos nameravamo postati prva evrska država, ki se bo s programom Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) trajno vrnila na trg državnih obveznic. Z našimi partnerji si močno prizadevamo, da bi izpolnili to težko nalogo.

Uspešno smo se vrnili na pot stabilnosti in okrevanja in to bi moralo uspeti tudi Evropi. Če določimo ustrezne ukrepe in jih nato tudi izvedemo ter spet zagotovimo konkurenčnost, hkrati pa okrepimo nadzor in poskrbimo za naložbe v rast in nova delovna mesta, lahko spet oživimo evropsko gospodarstvo.

Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je bilo zelo težko izboljšati razmere na Irskem. Odločiti smo se morali za težke ukrepe in veliko zahtevati od Ircev. Vendar nam je v tem obdobju uspelo ohraniti družbeno povezanost in solidarnost.

Irska je seveda samo ena izmed sedemindvajsetih držav članic EU in med predsedovanjem ne bo neposredno usmerjala svojih evropskih partneric. Bo pa lahko pomagala prepričati države članice, da je treba določiti skupne cilje in tako zagotoviti primerne razmere za trajno okrevanje.

K sreči nam ni treba začeti pri temeljih, saj bo irsko predsedovanje gradilo na preteklih dosežkih. Evropa se je med iskanjem odgovorov na finančno krizo učinkovito spopadla s težavami v Grčiji ter na Portugalskem in Irskem, ustanovila je evropski mehanizem za stabilnost, ukrepala je tudi Evropska centralna banka, in kar je najpomembneje – pred kratkim so se že začeli kazati obrisi bančne unije. Evropski voditelji so dokazali, da so pripravljeni nastopiti enotno, in Irska bo poskušala graditi na njihovih dosežkih.

Nevarne povezave

Voditelji držav evrskega območja so najbolj nazorno pokazali svojo odločnost junija, ko so jasno povedali, da je treba odpraviti »nevarne povezave med bankami in državami«. Evropa ne sme postati talka najšibkejših bank v državah članicah. Poleg tega bremena evropskega finančnega sistema ne smejo nositi samo davkoplačevalci iz nekaterih držav članic. Če neka finančna ustanova ogroža vso Evropo, mora vsa Evropa pomagati in se spoprijeti s težavo, ki nas ogroža.

Prejšnji mesec je bil sklenjen dogovor o vzpostavitvi enotnega nadzornega mehanizma za evropske banke, ki jasno dokazuje, da so politični voditelji bolj kot kdaj prej pripravljeni reševati takšne težave.

Primer Irske dokazuje, da je krizo mogoče premagati. Še enkrat je treba poudariti, da to ni lahka pot in je ni mogoče opraviti enkrat za vselej, vendar se je vredno odpraviti po njej. Irske izkušnje nam sporočajo, da je mogoče okrevati, če sprejmemo odločne ukrepe na državni in evropski ravni, zato je ukrepe treba napovedati in jih nazadnje tudi izvesti.

Že štirideset let smo ponosni člani Evropske unije. Veselimo se nadaljnjih štiridesetih let, saj smo še naprej zavezani skupni evropski prihodnosti – skupaj nameravamo zagotavljati miroljubno, stabilno in uspešno prihodnost prebivalcev Irske in vse Evrope.


–––––– Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.