Tiskane izdaje
Referendumsko glasovanje Britancev proti Evropski uniji je zgodovinski dogodek. Zelo jasno kaže, kako občutljiv, ogrožen in preziran je evropski integracijski proces. Za mojo generacijo je to klic k streznitvi. Nosimo odgovornost za prihodnost Evrope in bomo zato zaradi prestrašenega odziva ljudje trpeli. Referendumski izid je odgovor na nezmožnost nas, politikov, da ljudem iskreno razložimo, zakaj se nacionalna država in državno tržno gospodarstvo, kot ju poznamo, ne moreta spopasti z izzivi globaliziranega in digitaliziranega sveta. Preprosto povedano, ne delujeta več. Za zdaj nam na evropski oziroma nadnacionalni ravni še ni uspelo zagotoviti politično zmožnost in vzajemno solidarnost.
Za močno, odprto in solidarno Evropo
Na ravni Evropske unije obstajajo ustrezne strukture, katerih kakovost je treba precej izboljšati. Vendar je to odvisno večinoma od naše zavezanosti in našega prispevka k tem izboljšavam. Pripravljeni moramo biti na sprejemanje kompromisov na mnogih ravneh državne suverenosti, ki jo moramo deliti z drugimi v Evropi. Kljub najrazličnejšim veličastnim izjavam glede evropskega projekta pa se zdi, da ta stvarnost ni prodrla v misli ljudi.
»Evropa nima veliko nasprotnikov. Ima zgolj obupne podpornike in obupne privržence,« je izjavil nemško-iranski publicist Navid Kermani, s čimer je zelo dobro povzel sedanje razmere. Nujno moramo začeti pogumno stopati po poti živahne evropske demokracije ter se upreti revizionistom in populistom.
V nasprotju s sliko, ki se kaže dandanes, se večina ljudi noče vrniti v neliberalno temno obdobje nacionalizma in zaprtih meja. Moja izkušnja jasno kaže, da si prebivalci od politično aktivnih ljudi večinoma želijo, da se s pogumnim srcem in jezo borijo za močno, odprto in solidarno Evropo. Da z javno evropsko razpravo razvijajo vizijo in pospešujejo skupno rast evropske demokracije. Nočejo tehnokratov in birokratov, ki bi v pustih sejnih sobah odločali o pravilih skupnega življenja, na katere domnevno vplivajo tuja stališča. Želijo si aktivne in odkrite predstavnike, ki bi jih navdušeno vodili po poti v jutrišnji dan in bi jim razlagali, kako zadovoljivo zaščititi svoje pravice in interese. V času zelo jasnih svetovnih izzivov ljudje z vso pravico dvomijo o sposobnosti svojih politikov in institucij, da se učinkovito spopadajo s temi izzivi. Prav to pa je gojišče karizmatičnih populistov in preprostih gesel.
Za evropski parlament,
Potrebujemo evropski parlament, ki bo za ljudi Evropske unije viden. Se pravi parlament, ki se ne skriva teden za tednom v neizrazitih sobah dveh sedežev parlamenta, ampak se pojavlja v javnih razpravah članic in se jemlje resno: kot hiša evropske demokracije. V ta namen potrebujemo boljšo prepoznavnost parlamenta znotraj strank in v medijih. V strankarskih programih še vedno prevladuje politika nacionalnih vlad in parlamentov, medtem ko se razpravlja o Evropi zgolj ob evropskih volitvah. Mediji obširno poročajo o dogodkih v nacionalnih glavnih mestih, medtem ko je število EU-dopisnikov zelo omejeno, tudi v velikih medijskih hišah.
Napolnimo EU z življenjem
Stranke in medijsko poročanje oblikuje izjemno plitvo poznavanje zakonodaje EU. Širše EU-razprave pogosto potisnejo v že znane nacionalne okvire, zelo redko pa predstavijo mnenja ali predstavnike drugih držav EU. Čas je, da napolnimo EU z življenjem in se skupaj lotimo ustvarjanja javne razprave po vsej Evropi. V prvi vrsti je to naloga političnih strank skupaj z mojo stranko! Bližajo se volitve v Franciji in Nemčiji, kar bo odločilen trenutek za to, da popeljemo ljudi na pot evropske demokracije. Storimo tako!
Jan Philipp Albrecht
poslanec evropskega parlamenta
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
