Politično kadrovanje in legalnost

Po nekaterih odzivih na izvolitev Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper bi vsem organom, ki obljubljajo, da se bodo s to zadevo ukvarjali, najbolj koristil nasvet: Ustavite konje!

Da me ne bi kdo obdolžil, da imam kakršnekoli interese v zvezi z izvolitvijo Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper, naj poudarim, da Gašparja Gašparja Mišiča ne poznam, da ga nisem nikdar srečal in da nisem povezan z njegovo kandidaturo. Oglašam se, ker bi rad opozoril na nevarnost, da bi pri reševanju tega primera ogrozili načelo pravne države.

Če hočemo vsaj navzven spoštovati načelo pravne države, potem ni mogoče sprejeti logike nekaterih pozivov, da mora vlada takoj ukrepati in razveljaviti legalno izvolitev Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper in da mora Sod zamenjati nadzornike in izvesti razrešitev Gašparja Gašparja Mišiča.

Verjetno je te zahteve spodbudila predsednica vlade sama, ki je izvolitev takoj ocenila za nedopustno in je obljubila, da bo takoj proučila možne ukrepe.

Nevarnost iskanja bližnjic

Ob tem primeru bi kazalo pojasniti, kaj je politično kadrovanje. To, da se je Gašpar Gašpar Mišič prijavil na razpis, ni dokaz, da gre za politično kadrovanje. Konec koncev ga ne podpira nobena politična stranka. Zdi se, da se je politično kadrovanje začelo šele po zavračanju njegove kandidature. Ni logično, da predsedniki parlamentarnih strank trdijo, da gre za politično kadrovanje, ker se ne strinjajo z njegovo izvolitvijo. Iz tega namreč sledi sklep, da v primeru, če bi bil izvoljen kandidat po njihovi volji, ne bi šlo za politično kadrovanje.

Po mojem mnenju je ta primer pomemben z vidika spoštovanja načela pravne države, spoštovanja legalno izvedenih postopkov. Najprej je treba postopek izvolitve (imenovanja) skrbno proučiti in ugotoviti, ali je zakonit, ne pa brez te ugotovitve začeti postopek razveljavitve že izvedene izvolitve.

Obstaja nevarnost, da bi v tej pregreti situaciji ob nekaterih zahtevah, da je izvolitev Gašparja Gašparja Mišiča treba razveljaviti, iskali bližnjice, ki bi odprle pot nezakonitim arbitrarnim postopkom, kar bi vso zadevo privedlo v slepo ulico. Izjava Tomaža Kuntariča v Odmevih je obetala, da Sod ne bo takoj sklical skupščine delničarjev Luke Koper, ampak da bodo najprej analizirali, ali je bil postopek izvolitve Gašparja Gašparja Mišiča zakonit: ne bomo skočili v bazen, ne da bi prej rekli hop. Žal je Kuntarič popustil pritisku predsednice vlade, saj je po srečanju z njo takoj zahteval sklic skupščine delničarjev Luke Koper, tako da bi jo lahko sklical odhajajoči predsednik uprave. Predlagana je zamenjava članov nadzornega sveta z namenom, da bi nov nadzorni svet razrešil Gašparja Gašparja Mišiča.

Ta naglica ne bo pripomogla k umiritvi razmer. Treba je spoštovati pravne in statutarne akte, ki urejajo kandidiranje in volitev predsednika uprave Luke Koper. Nikakor ni sprejemljivo, da nekateri zdaj postavljajo v negotovost strukturo nadzornega sveta Luke Koper, ker niso zadovoljni z njegovo odločitvijo. Smisel postavljene strukture nadzornega sveta je, da se zagotovijo vsi interesi, za katere je bilo ob formiranju nadzornega sveta določeno, da morajo v njem imeti svojega predstavnika. Zato ni sprejemljiv očitek, da so predstavniki delavcev in lokalne skupnosti glasovali drugače kot predstavniki kapitala. Ali bodo novi člani nadzornega sveta imeli imperativni mandat in glasovali samo v interesu kapitala?

Moralna dolžnost nadzornega sveta

Zahteva, da bi morali predsednika uprave izvoliti soglasno, je v nasprotju s pluralno strukturo nadzornega sveta. Idealno je sicer, če je doseženo soglasje vseh, vendar je to mogoče samo v primeru, če kandidat za predsednika predloži program, s katerim se strinjajo predstavnik vseh strukturnih sestavin nadzornega sveta.

Poudariti je treba, da člani nadzornega sveta nimajo samo pravice, da pri glasovanju o predsedniku uprave zastopajo interese tiste skupine, ki jih je izvolila v nadzorni svet, ampak je to tudi njihova moralna dolžnost.

Predstavniki delavcev in lokalne skupnosti so povedali, zakaj so podprli Gašparja Gašparja Mišiča. Dosedanji upravi so očitali, da je zanemarjala interese Luke in Kopra. Zaradi tega je očitek predstavnikom delavcev in lokalne skupnosti, da so preglasovali predstavnike kapitala, krivičen, saj so z zavzemanjem za boljše poslovanje uprave Luke, ki ga je predstavil Gašpar Gašpar Mišič, ravnali po načelu skrbnosti dobrega gospodarja, kar je dolžnost članov nadzornega sveta.

Njegova izvolitev je bila izvedena na podlagi predpisanega sedanjega postopka. To ureditev je mogoče spremeniti in bo veljala za naprej, ne more pa veljati za nazaj. Vsekakor pa bi bilo nevarno, če bi Sod in vsi, ki bodo razmišljali o spremembah te ureditve, hoteli iz odločanja o upravi Luke Koper izločiti delavce in lokalno skupnost oziroma za vsako ceno zagotoviti prevlado kapitala. Delovanje Luke Koper ne more biti samo v interesu kapitala, ampak mora uravnoteženo zagotavljati vse interese, ki so legitimni in določeni v aktih, ki se nanašajo na Luko.

V zvezi s kandidaturo Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave menim, da bi moral že prej izstopiti iz kabineta predsednice vlade. Njegov primer še jasneje postavlja v ospredje zahtevo, da državni funkcionarji ne smejo kandidirati na vodilne funkcije v gospodarstvu.

Vprašanje pa je, ali je upravičen očitek, da Gašpar Gašpar Mišič ni primeren za to funkcijo. Tisti, ki ga kritizirajo, ga prikazujejo kot popolnoma nesposobnega. Ob teh ocenah je težko razumeti, da ga je predsednica vlade vzela v svoj kabinet za koordiniranje gospodarskih podjetij v državi. Če je bil primeren za to funkcijo, potem ni logično, da ne bi imel pravice kandidirati za vodenje enega od teh podjetij v državi. Prav bi bilo, da bi objavili, kakšne reference imajo vsi kandidati.



–––––– Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.