Tiskane izdaje
Pričakovanja, da bo vsaj nova vlada dojela izjemno resnost stanja, v katerem se je znašla Slovenija v znanosti, na področju raziskav in razvoja (RR), visokega šolstva se za zdaj niso izpolnila. Sedanjo vlado želimo opozoriti, da se je od 22. novembra 2012, ko smo objavili prvi poziv prejšnji vladi in parlamentu v isti sestavi, pa do danes stanje samo še dramatično poslabšalo.
Nekateri raziskovalni projekti so se letos končali, financiranje novih pa se še ni začelo, znižana cena raziskovalne ure (leta 2012 je bila znižana na 28 do 36 evrov glede na naravo raziskovanja) pa je ostala leta 2013 nespremenjena. Res je, da so bile plače le neznatno prizadete, veliko znižanje pa je bilo znižanje sredstev za materialne stroške in opremo. Glede velike opreme še to, da je bil že objavljen razpis lani razveljavljen! Tako je le še malo ostalo od kakovostnega raziskovanja, še posebno na področjih, ki so najpomembnejša za izboljšanje gospodarskega stanja. Če je nekaterim še uspevalo krpati finančno luknjo z uspešno kandidaturo v 7. okvirnem programu EU, bodo dodatne težave leta 2014, ker se bo novi okvirni program Horizon 2020 (obdobje 2014–2020) začel financirati šele leta 2015, in to ob zaostrenih pogojih. Sedemdeset milijard evrov vreden Horizon 2020 namreč ne bo odstopal od svoje zaveze k odličnosti, saj bi sicer spodkopal svoj temeljni namen. Svetovalka predsednika evropske komisije za znanost, dr. Anne Glover, je zapisala, »da so ambicije Horizon 2020 izjemne, saj je treba postaviti še boljše pogoje za izvajanje odličnih oziroma briljantnih raziskav, ki omogočajo, da se spopadamo z globalnimi izzivi ter hitrejšim prenašanjem rezultatov na trg«.
Manjša vlaganja v RR v Sloveniji bodo zato močno opazna tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, saj bo naša raziskovalna uspešnost verjetno znižana. Kako daleč smo prišli od ideje, da bomo med najboljšimi v Evropi! Evropski ustvarjalci politike na področju Horizon 2020 menijo, da je čas, da tudi vzhodnoevropske države investirajo v odličnost in s tem v večjo konkurenčnost, saj jih je kriza precej manj prizadela v primerjavi z južnoevropskimi državami.
Evropa kot skupnost držav že zaostaja za najboljšimi. Sredstva, ki jih namenja EU za raziskave in razvoj, pomenijo le okoli dva odstotka vseh sredstev, ki jih za te namene namenjajo posamezne članice EU. Celotna vsota denarja je premajhna za uspešno konkurenčnost na globalnem trgu. Posamezne članice EU morajo zato poskrbeti za večja vlaganja, kot je poudaril dr. Peter Gruss, predsednik Max-Planckovega združenja. Nemčija kot vodilna ekonomija v EU že dolgo dokazuje, da so vlaganja v znanje nujna. Predsednica vlade Angela Merkel je izjavila, da »se nemška vlada zaveda, da naša prihodnost temelji na znanju družbe, katere temelj sta svoboda in odgovornost«. Prav tako je zapisala, da je prihodnost Nemčije odvisna od odlične znanosti, kreativnih talentov, visoke izobrazbe ter drugih pogojev po mednarodnih standardih. Z vsem navedenim se lahko le strinjamo.
Beg v tujino
V nasprotju s takšnimi usmeritvami smo v Sloveniji z zmanjševanjem letnega proračuna Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) leta 2013 spet priča nadaljnjemu znižanju vlaganj v znanost in njen razvoj glede na leto 2012. Posledica tega je povečan odhod mladih raziskovalcev v tujino. Beg visoko usposobljenih kadrov krepko zmanjšuje nacionalni inovativni kapital ter posledično povečuje prepad med razvitimi in manj razvitimi oziroma nerazvitimi. Skratka, priče smo begu možganov od manj razvitih k bolj razvitim, in ne kroženju možganov, ki je značilnost razvitih držav. Konkretno, migracija iz južne Evrope se je v obdobju 2009–2011 povečala za 45 odstotkov. Nemčija je sprejela večino te migracije, predvsem mlade diplomante in drug visokoizobražen kader, in tako ji je uspelo zapolniti kar 112.000 delovnih mest leta 2012. Za Slovenijo nimamo točnih podatkov.
Očitno je, da so pogoji, v katerih delajo slovenski znanstveniki in celotna visokošolska sfera, zelo skrb vzbujajoči. Glede na takšno stanje so rezultati slovenske znanosti kar izjemni, tako v odličnosti kot v prenosu znanja. Kljub temu pa je po dokumentu evropske komisije (EC) Innovation Union Competitivenes report iz leta 2011 Slovenija med 27 članicami EU po različnih RR kazalnikih med 18. in 26. mestom, kar je pod evropskim povprečjem. Zadnji podatki tudi kažejo, da drugi hitreje napredujejo in da nas že nekatere vzhodnoevropske države prehitevajo, na primer Češka, ki že ima višji BDP kot Slovenija. Medtem ko se pri nas vlaganja v RR zmanjšujejo, je opazno povečanje vlaganj na tem področju na Češkem, Poljskem, Slovaškem, na Cipru ter celo v Romuniji. Če na tem mestu sploh ne omenjamo držav, kot so Avstrija, Danska, Švedska, Belgija in druge. Še vedno obstaja upanje, da ne bomo popolnoma zaostali, seveda ob primerni finančni in drugi podpori ter ukrepih, ki jih izvajajo razvitejše države.
Generacijska luknja
Da bo še bolj jasno, kaj je doživela slovenska znanost, navajamo naslednje podatke. Javna agencija za raziskovalno dejavnost je v letih prejela 2005–2008 povprečno po 146,5 milijona evrov na leto, v letih med 2009 in 2011 pa po 178,3 milijona evrov. V zadnjih dveh letih doživlja velik upad finančnih sredstev: leta 2012 je bilo temu namenjeno 154,6 milijona evrov, leta 2013 po predlogu rebalansa proračuna še naprej pada in znaša 147,6 milijona evrov, kar je enako kot leta 2007. Takega znižanja ni mogoče absorbirati le z nižanjem materialnih stroškov, saj nadaljnjega nižanja standardov pri raziskavah ni več mogoče zagovarjati. Temu zato sledi nujno znižanje obsega raziskovalne dejavnosti in števila visokokvalificiranega kadra, kar pomeni, da bodo ostali nezaposleni. Možnosti za zaposlitev bodo iskali v tujini oziroma jo že iščejo. Za tiste, ki problema ne razumejo, naj jasno povemo, da raziskovalci ne stavkajo, ampak po tihem odhajajo v tujino. Ker gre za mlade in vrhunsko izobražene ljudi, je velika možnost, da bodo zaposlitev iskali in dobili v tujini in emigrirali, večina verjetno trajno. Nastala bo velika generacijska luknja, ki je ne bo mogoče hitro zakrpati. Če ocenimo le stroške izobraževanja do doktorata na 0,5 milijona evrov, se bo iz narodnega bogastva čez mejo neposredno odlilo do 150 milijonov evrov v človeškem kapitalu, pri čemer ni ocenjena dodana vrednost, ki jo takšen človeški kapital »proizvede« v svoji delovni dobi in bo za Slovenijo trajno izgubljen.
Prizadeta bo celotna družba
Posledice politike nadpovprečnih rezov v znanosti bodo občutili poleg znanstvene sfere tudi drugi deli družbe, predvsem pa gospodarstvo. Obstoj in razvoj sodobnega in konkurenčnega gospodarstva namreč ni možen brez visoko izobražene delaven sile. Slovenski raziskovalci na univerzah in javnih raziskovalnih zavodih ustvarjalno sodelujejo s številnimi slovenskimi podjetji, in to kljub zelo zaostrenim razmeram v gospodarstvu. To kaže na vse večje potrebe slovenskih podjetij po inovacijah ter kakovostnih raziskovalnih in razvojnih storitvah, ki jih omogočajo javni raziskovalni zavodi in univerze. Prav tako raziskovalci z znanjem, ki ga ustvarijo pri raziskovalnih projektih in programih, omogočajo boljše delovanje vseh funkcij (zdravje, varna hrana, čisto okolje, jedrska varnost, ohranjanje narodove identitete in ekonomsko-pravna stabilnost …), ki jih potrebujejo državljani in jih uresničujejo različna ministrstva. Nadaljnje zmanjševanje sredstev za financiranje univerz in javnih raziskovalnih zavodov bo zato nedvomno pomembno ohromilo naše možnosti gospodarskega razvoja v celoti.
Ponovni poziv znanstvenega sveta ARRS je resno opozorilo. Vlada in parlament morata jasno vedeti, kje družba lahko varčuje pri strateškem odločanju o prihodnosti naroda in kje ne more. Vladi naj bodo za zgled že prej omenjene izjave odgovornih v Nemčiji, EU in tudi predsednika Baracka Obame, da »inovacije zahtevajo osnovne raziskave«. Prav tako je Obama v nagovoru Nacionalni akademiji za znanost – NAS 29. aprila 2013 izjavil, da »naše znanstvene raziskave ne smejo postati žrtev političnih manevrov, ki naj bi vplivali na integriteto procesov v znanosti«. Zamislimo se! Znana je tudi odločitev Švedske, da znatno poveča sredstva za znanost in s tem odličnost, pri čemer so namenjena predvsem za mlade znanstvenike, za vrhunske tuje znanstvenike ter nagrajevanje raziskovalnih ustanov, ki so dokazale svojo uspešnost. Prav tako je Nemčija leta 2013 pokazala, v katero smer je njen gospodarski in siceršnji razvoj naravnan z odločitvijo, da bo v prihodnjih treh letih namenila 2,2 milijarde evrov za dodiplomsko izobraževanje manjkajočih kadrov, ki jih pričakuje večinoma iz tujine, tudi Slovenije.
Na koncu naj omenimo še, da številne države EU, članice Nata in tudi druge, kot je razvidno iz Eurostata, namenjajo precej več finančnih sredstev za RR kot za vojaške izdatke. Tako na primer Finska kot eno najuspešnejših gospodarstev namenja dvakrat več sredstev za RR kot za vojaške izdatke. Slovenija žal ravna obratno. Kam to vodi? Ob tem bi se lahko spomnili na stari slovenski pregovor: Če ni, še vojska ne vzame.
***
Podpisniki javnega poziva:
Akad. pr of. dr. Vito Turk, Institut Jožef Stefan, predsednik
Prof. dr. Denis Đonlagić, Univerza v Mariboru
Prof. dr. Anuška Ferligoj, Univerza v Ljubljani
Prof. dr. Maja Ravnikar, Nacionalni inštitut za biologijo
Prof. dr. Rado Riha, ZRC SAZU
Akad. pr of. dr. Franc Strle , Univerza v Ljubljani
––––––
