Tiskane izdaje
Na začetku novega leta se večina ljudi za trenutek ustavi in ozre v preteklost. Številni se zaobljubijo, da bodo živeli bolj zdravo, jedli kakovostnejšo hrano in povečali svojo telesno aktivnost. Vendar pa mi nismo edini, ki potrebujemo spremembo. Zakaj ne bi pomislili tudi na svet okoli nas?
Naš planet se segreva, živalske in rastlinske vrste izumirajo in na voljo je vse manj virov. V svetu, kjer se število prebivalstva vsak dan povečuje in kjer se življenjski standardi nenehno zvišujejo, potrebujemo drugačen ekonomski model. Potrebujemo krožno gospodarstvo.
Če bodo materiali krožili znotraj gospodarstva, bomo zmanjšali pritisk na naše vire in okolje, hkrati pa ustvarili tudi poslovne priložnosti. Na podlagi tega bi lahko nastala nova generacija evropskih podjetij, ki bi proizvajala okolju prijazne izdelke in storitve ter jih tržila po vsem svetu. Po vsej Evropi bi lahko nastala lokalna in raznovrstna delovna mesta na področjih okoljsko primerne zasnove, preprečevanja nastajanja odpadkov, popravil in recikliranja, pa tudi nove storitve, ki bi temeljile na izposoji ali skupni rabi izdelkov. Takšno gospodarstvo bi podjetjem v EU lahko prineslo 600 milijard evrov letnih prihrankov in zmanjšalo skupno količino letnih emisij toplogrednih plinov za dve do štiri odstotke.
Vendar pa dobra zaobljuba nikoli ni sama po sebi dovolj. Evropska komisija je zato sprejela akcijski načrt za premik Evrope proti bolj krožnemu gospodarstvu, ki vključuje predloge za oblikovanje, proizvodnjo, potrošnjo, recikliranje in ponovno proizvodnjo. Vključuje tudi predloge za nove cilje recikliranja.
Večina ljudi bi popravila in spet uporabila več izdelkov, če bi vedeli, kako. Ali veste, kam lahko odnesete svoje kavbojke ali pohištvo, ko je čas za popravilo? Kaj če bi imeli na voljo priročnik, v katerem bi lahko prebrali, kako ali kje lahko popravite svoje izdelke? Kaj če bi bila na voljo finančna spodbuda za vračilo starih izdelkov, tako da bi bilo mogoče materiale in dele spet uporabiti?
Menimo, da bi te informacije morale biti na voljo potrošnikom in podjetjem. Želimo si, da bi proizvajalci zasnovali izdelke, ki bi trajali dlje in bi jih bilo lažje popraviti. Hkrati pa želimo tudi, da bi se proizvajalcem takšna zasnova izdelkov izplačala. Za začetek bomo pripravili pobude za olajšanje razstavljanja izdelkov, kot so televizorji s ploskim zaslonom, tako da ne bodo več končali med odpadki, zato gredo dragoceni materiali v nič.
Izziv je velik. V EU je trenutno vsako leto zavrženih okoli 600 milijonov ton odpadnih materialov. V nekaterih državah sicer stopnja recikliranja dosega 80 odstotkov, vendar v nekaterih drugih manj kot pet odstotkov. Zelo me veseli, da je bilo v Sloveniji leta 2013 recikliranih 62 odstotkov komunalnih odpadkov, kar je precej nad povprečjem EU, ki znaša 43 odstotkov. Predlagamo načrt za zvišanje tega povprečja ob hkratnem upoštevanju razlik med državami članicami.
EU je že zelo napredna na področju energijsko učinkovitih, nizkoogljičnih tehnologij, ki učinkovito izrabljajo vire, in na tej konkurenčni prednosti moramo graditi. V najboljšem položaju za to spremembo so naša mala in srednje velika podjetja, številna od njih so že pripravljena na korak naprej.
Evropska sredstva so pri tem lahko v pomoč. Da bi EU spodbudila inovacije, povezane s krožnim gospodarstvom, in privabila vlagatelje, je aktivirala evropske strukturne in investicijske sklade in svoj vodilni program za raziskave in razvoj – Horizon 2020, hkrati pa tesno sodeluje z Evropsko investicijsko banko. V okviru pobude »Industrija 2020 v krožnem gospodarstvu« bo inovativnim predstavitvenim projektom dodeljenih več kot 650 milijonov evrov. Komisija bo vodila tudi prihodnje naložbe in jih usmerjala proti bolj zelenim izbiram s progresivnim umikom iz netrajnostnih dejavnosti.
Krožno gospodarstvo bi lahko bila naša najmodrejša zaobljuba za leto 2016. Čas je, da začnemo naše gospodarstvo preoblikovati tako, da bomo zmanjšali stroške poslovanja, ustvarili delovna mesta in poskrbeli za čistejše okolje. To je zaobljuba, ki se jo vsekakor izplača izpolniti.
–––––––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Karmenu Vella
evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo
