Tiskane izdaje
Ko prebiramo vladni dokument Slovenija2050, se verjetno vprašamo: Kako od želja k dejanjem – kaj pa je treba storiti, da bomo uresničili te cilje? Na to vprašanje na neki način odgovori uvodni slogan Vizije Slovenije 2050 na portalu https://slovenija2050.si: »Naša prihodnost je preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Za boljši jutri je odgovoren vsak od nas. Danes.«
Potrebujemo nov pristop
Odgovor na drugi del vprašanja – »kaj« – je načeloma splošno znan: dvigniti in pospešiti moramo raven znanja v vseh elementih gospodarstva in družbe. Ostane torej samo še prvi del vprašanja: kako.
S tem vprašanjem se v Sloveniji ukvarjamo že vse od leta 1991, a ne preveč uspešno. To potrjujejo tudi statistični podatki Eurostata o povprečni neto plači za leto 2015. V Sloveniji je ta znašala 8638,90 evra, v EU28 pa 17.311,32 evra; v razmerju s povprečjem EU torej 0,49. Zanimiv je še podatek za Avstrijo: 20.837,10 evra (razmerje 0,41), Nemčijo: 20.498,53 evra (razmerje 0,42), Finsko: 22.078,97 (razmerje 0,39) ter Švico: 48.481,61 evra (razmerje 0,17)! Številke so jasne, komentar ni potreben. Vsi dosedanji poskusi dvigovanja dodane vrednosti so bili neuspešni in neustrezni (ciljanje na povprečje EU), kar med drugim potrjuje podatek, da je bilo razmerje povprečne plače glede na EU28 leta 2007 0,48, leta 2015 pa 0,49. Torej skoraj nobenega napredka, »stojimo na mestu«.
Potrebujemo nov pristop in nov pospešek, ki nas bo v povprečnih osebnih dohodkih dvignil najprej na raven EU28 in nato ob bok najrazvitejšim.
Potrebujemo pospeševalne instrumente, s katerimi bomo obstoječim podjetjem pomagali identificirati in razviti znanja, ki jih bodo postavila ob bok vodilnim v njihovih tržnih nišah. Obenem Slovenija potrebuje visokotehnološka podjetja z dodano vrednostjo okrog 100.000 evrov ali več. Za to potrebujemo tehnološko-znanstvene preboje, ki predstavljajo inventivno implementacijo naših najnovejših vrhunskih raziskovalnih rezultatov. Te, ki so trenutno na ravni tehnološke razvitosti 2 (TRL 2 – znanstvene objave), je treba pripeljati do tehnološke ravni 6–9 (TRL 6–9), ki je zanimiva za domače in tuje investitorje.
Skratka, Slovenija mora hitro narediti korak v smeri na znanju temelječega gospodarstva in družbe kot celote, z odločnim vodenjem. Opredeliti je treba pravno-socio-ekonomsko okolje, ki je nujno potrebno za uresničevanje Vizije Slovenije 2050.
Odprta Inovacijska platforma Slovenije – IPS
Nov pristop inventivnega reševanja aktualnih družbenih problemov, ki se hitro uveljavlja v ZDA, je »odprta znanost« (open science), ki opredeljuje inventivne in inovativne strokovne rešitve z odprtim povezovanjem in sodelovanjem vseh, ki so pripravljeni prispevati svoje ideje in strokovno mnenje o neki izbrani problematiki.
Pristopu odprtega inoviranja posveča veliko pozornost tudi evropska komisija v programu Znanost z in za družbo (Science with and for Society), kakor tudi »Science Europe« (SE). SE je zveza evropskih nacionalnih agencij za financiranje raziskovalne dejavnosti, ki združujejo več kot 80 odstotkov vsega denarja, namenjenega raziskavam v EU. V SE je vključena tudi naša Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Vredno je omeniti tudi to, da je bila ARRS ena izmed soustanoviteljic Science Europe.
V skladu s temi trendi želi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), v sodelovanju z Inženirsko akademijo Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), s slovenskimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter pristojnimi političnimi strukturami, vzpostaviti odprto Inovacijsko platformo Slovenije – IPS za oblikovanje javnega strokovnega mnenja o pomembnih aktualnih strokovnih vprašanjih, s katerimi se Slovenija srečuje in se bo srečevala pri uresničevanju Vizije Slovenije 2050.
Javna razprava na SAZU
Prvi korak na tej poti so nedvomno vprašanja, povezana s kreiranjem pravno-družbeno-ekonomskega okolja za gospodarstvo, temelječe na znanju. To je tudi tema prve javne razprave, ki bo potekala v veliki dvorani SAZU v Ljubljani v sredo, 13. decembra, ob 10.30. (Zaradi omejenega prostora priporočamo prijavo na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.)
Prva skupina javnih diskusij bo torej namenjena problematiki kreiranja in vodenja pravno-družbeno-ekonomskega okolja za prehod Slovenije v gospodarstvo, temelječe na znanju.
Kot uvod v razpravo je predvidenih pet krajših predstavitev različnih pogledov na problematiko, s katero se bo Slovenija srečevala na poti v takšno družbo. Program je na spletu www.sazu.si:
Dr. Gilles Dubochet (Ideas Belong) je nekdanji znanstveni svetnik v Science Europe. Govoril bo o evropskem pogledu na inoviranje, utemeljeno na znanosti, na inovacijske družbe in na sodelovanje preko državnih meja in preko meja različnih področij.
Prof. dr. Bernd-Steffen Graf von Bernstorff (Tehnološki inštitut v Karlsruheju v Nemčiji) je nekdanji direktor razvoja v korporaciji Basf v Nemčiji. Predstavil bo izkušnje velike korporacije z inovacijami, temelječimi na raziskavah, in poglede ene vodilnih univerz v Nemčiji. Leta 2015 je Basf ustvaril skoraj deset milijard evrov dobička s produkti, ki pet let prej niso obstajali.
Prof. dr. Rajko Pirnat (Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani) bo osvetlil najnujnejše zakonodajne spremembe, ki so potrebne za prehod Slovenije v gospodarstvo, temelječe na znanju.
Prof. dr. Jože P. Damijan (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani) ter Drago Babič (samostojni podjetnik) bosta osvetlila trenutno stanje v slovenskem gospodarstvu in okvire financiranja na raziskavah temelječih inovacij, ki vodijo do tehnoloških prebojev in novih podjetij, temelječih na znanju.
Doc. dr. Sonja Merljak Zdovc, novinarka in pisateljica ter občasna predavateljica na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, bo osvetlila vlogo novinarstva, temeljnega stebra demokracije, v procesu tranzicije Slovenije v družbo, temelječo na znanju. Predstavila bo tudi lastne izkušnje na poti inovativnega podjetništva na področju družboslovja.
Uvodnim predstavitvam bo sledila javna razprava, na katero so vabljeni vsi udeleženci srečanja.
Delovanje odprte Inovacijske platforme Slovenije – IPS
Način delovanja IPS – odprte Inovacijske platforme Slovenije bo sledil dobri praksi podobnih platform v tujini:
Osnovni moto IPS sta odprtost in transparentnost.
Vse diskusije bodo javne in odprte za VSE državljane Slovenije in tuje strokovnjake.
Razprave bodo predvidoma potekale enkrat na mesec ali glede na potrebo, odvisno od aktualnosti tematik in predlogov javnih ter zasebnih institucij in državljanov.
Predloge aktualnih tem in/ali strokovna mnenja lahko vsakdo predlaga po e-pošti na naslov SAZU (pozneje bo temu namenjen poseben spletni portal IPS) ali z javno objavo prispevka v enem od slovenskih časnikov s pripisom, da gre za prispevek IPS (dvotirnost zagotavlja 100-odstotno odprtost IPS).
Vsi avtorji tovrstnih prispevkov, objavljenih v slovenskih časnikih, bodo povabljeni, da svoje poglede in/ali predloge predstavijo tudi javno na enem izmed rednih dogodkov IPS.
Vse javne predstavitve bodo posnete in javno dostopne na portalu SAZU (posebnem portalu IPS), teksti prispevkov pa bodo, na željo avtorja, javno objavljeni v enem izmed slovenskih časnikov (na primer v Delu).
V okviru SAZU bo za vsako izbrano tematiko sestavljena strokovna komisija, ki bo po koncu vseh diskusij prispevke strokovno uredila in združila v skupni dokument, s poimensko navedbo vseh aktivno sodelujočih posameznikov in članov strokovne komisije.
Tako izoblikovano javno strokovno mnenje o določenem družbenem vprašanju bo javno dostopno na portalu SAZU-IPS.
Igor Emri, Josip Globevnik, Igor Grabec, Željko Knez,
***
Prispevek je mnenje avtorja
