Razvoj v Evropi in okolici

Čas velikih izzivov, v katerem živimo, zahteva, da mu gremo naproti z drugačnim razmišljanjem, inovacijami in vizijo. Spodbujati moramo notranjo rast in blaginjo ljudi, sodelovati moramo s sosednjimi državami, da podpremo njihovo rast, stabilnost in blaginjo. Temu izzivu smo lahko kos le z usklajenim sodelovanjem, ki zajema tudi javni in zasebni sektor ter finančne institucije in civilno družbo. Kot Evropska unija dajemo zgled.

Za nova delovna mesta in stabilnost

V času vse večjih potreb in vse manjših sredstev smo morali poiskati nove načine za še učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Pred kratkim smo predstavili prenovljen proračun EU, ki bo omogočil za 6,3 milijarde evrov dodatnega financiranja prednostnih področij do leta 2020. Obenem bo omogočal bolj prilagodljivo uporabo sredstev ter zmanjšal birokracijo za mala in srednje velika podjetja ter nevladne organizacije. Še pomembnejše pa je, da smo podaljšali jamstveni sklad za naložbe, ki v Evropi ustvarjajo nova delovna mesta, in zastavili novega za spodbujanje rasti in stabilnosti v sosednjih državah in Afriki.

Naložbeni načrt za Evropo – ali Junckerjev načrt, kot ga pogosto imenujejo – in njegov Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) sta bila prelomnica v skupnem odzivu na gospodarsko krizo. Jasno je bilo, da javno financiranje zaradi hudih finančnih omejitev ne bo zadostovalo za spodbuditev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Zasebnih denarnih sredstev ni manjkalo, vendar jih je bilo treba sprostiti. Novi sklad je skupaj z mednarodnimi finančnimi institucijami zagotovil jamstvo za zasebne naložbe v ključne sektorje ter neposredno podpira mala in srednje velika podjetja.

Finančne instrumente smo sicer uporabljali že prej, vendar zadržano. Z naložbenim načrtom pa smo nastopili odločno: z jamstvom v višini 16 milijard evrov iz proračuna Evropske unije, dopolnjenim s 5 milijardami evrov kapitala Evropske investicijske banke, nameravamo spodbuditi za več kot 315 milijard evrov naložb v Evropi.

Obubožane regije z velikim potencialom

Načrt se je izkazal za zgodbo o uspehu. Po pričakovanjih bo v samo enem letu prinesel koristi 200.000 malim in srednje velikim podjetjem, tudi v Sloveniji. Ker gre za pameten način vlaganja naših sredstev, smo odločeni, da obdobje trajanja sklada EFSI in njegova sredstva v Evropi podvojimo. Za zdaj predlagamo, da se do leta 2020 uresniči za najmanj petsto milijard evrov naložb z večjim poudarkom na trajnostnih naložbah in čezmejnih projektih. Končni cilj podvojitve sklada na 630 milijard evrov do leta 2022 pa lahko dosežemo še hitreje, če bodo svoje prispevale tudi države članice.

Prav tako je pomembno, da bomo isto načelo uporabili zunaj naše celine, in sicer z načrtom za zunanje naložbe.

Če se ozremo po evropskem sosedstvu, vidimo regije z velikanskim potencialom, ki jim vojna, revščina, pomanjkanje infrastrukture in slabo upravljanje onemogočajo razvoj. Milijoni mladih iščejo boljše priložnosti. Številni med njimi v prizadevanjih za uresničitev svojih ciljev tvegajo življenje na nevarni poti v Evropo. Drugi postanejo lahka tarča propagande terorističnih skupin.

Evropska unija lahko prekine te negativne težnje s spodbujanjem rasti in ustvarjanjem delovnih mest v širši regiji. Evropska podjetja zaposlujejo na sto tisoče ljudi po vsem svetu, s čimer številnim ponujajo možnost, da uspejo v svoji državi, hkrati pa prispevajo k odpravljanju enega temeljnih vzrokov migracij.

»Vse na enem mestu«

Te naložbe so dobra zunanja politika. Toda zasebna podjetja potrebujejo varnost in zaščito pred finančnimi in pravnimi tveganji ter pred nestabilnostjo, da lahko začnejo poslovati v novi državi ali razširijo obstoječo dejavnost.

In s tem je povezan načrt za zunanje naložbe. Njegov cilj je, da na podlagi 1,4 milijarde evrov jamstva iz proračuna EU doseže za več kot 40 milijard evrov naložb v našem sosedstvu. To je več, kot Evropska unija trenutno na leto vlaga v pomoč na svetovni ravni. Navedeni znesek pa bi lahko celo podvojili, če bi enakovredno vsoto prispevale tudi države članice.

Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) bo ponujal jamstva zasebnim vlagateljem za tveganja, s katerimi se srečujejo pri odpiranju podjetij v državah v razvoju. To jamstvo ne bo namenjeno le posameznim projektom, ampak tudi večjim »usmerjenim naložbam« v strateške regije ali sektorje.

Točka »vse na enem mestu« bo zasebne in institucionalne vlagatelje iz Evrope in partnerskih držav spodbujala, da prek nje predložijo svoje projekte in zbirajo informacije o spodbudah. Načrt za zunanje naložbe bo zagotovil tehnično pomoč za povečanje kakovosti, števila in trajnosti projektov. Evropska komisija, Evropska investicijska banka in druge mednarodne finančne institucije si bodo s skupnimi močmi in ob pomoči strokovnega svetovanja zasebnih subjektov prizadevale za hitro in poslovno naravnano preverjanje projektov.

EU in njeni partnerji bodo močno podprli izvajanje na terenu. Evropska unija lahko zagotovi globalno pomoč in si prizadeva za izboljšanje splošnega poslovnega okolja v vsaki posamezni državi. Naložbe bodo spremljali dialogi o politikah in dejavnosti za gradnjo zmogljivosti. Naše ukrepanje bo usklajeno in skupno, v duhu globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko.

Pridružiti se mora tudi zasebni sektor

Z načrtom za zunanje naložbe evropske politike pomoči prehajajo na naslednjo raven. Pri stopnjevanju naše finančne zaveze za trajnostni razvoj se nam mora pridružiti tudi zasebni sektor. O tem smo se dogovorili že takrat, ko smo sodelovali pri oblikovanju akcijske agende iz Adis Abebe in ciljev trajnostnega razvoja. Skupaj s svojimi partnerji v Afriki in sosedstvu lahko mladim pomagamo uresničevati njihov potencial, hkrati pa ustvarjamo nove priložnosti za evropska podjetja. V širših prizadevanjih za čim večji izkoristek sredstev EU doma in v tujini se je pravkar začelo novo poglavje v zgodovini evropske razvojne politike.

***

Federica Mogherini visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica evropske komisije

Kristalina Georgieva podpredsednica evropske komisije

Jyrki Katainen podpredsednik evropske komisije

***

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.