Slišati, razumeti in odpustiti
čet, 22.09.2016, 09:00
Slišati, razumeti in odpustiti
Cilj postopka mediacije za spravo je ponovna vzpostavitev normalnih odnosov med sprtimi stranmi.

Društvo mediatorjev Slovenije bo ob desetletnici obstoja skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani in pod častnim pokroviteljstvom gospoda Boruta Pahorja, predsednika Republike Slovenije, 26. in 27. septembra 2016 gostilo mednarodno konferenco o postopku sprave.

V Sloveniji je razprava o spravi stara vsaj toliko, kolikor je mlada naša država. O njej razmišljajo in razpravljajo politiki, civilna družba, mediji in številni drugi. V mislih imamo seveda pomembna vprašanja iz polpretekle zgodovine, ki razdvajajo slovensko družbo. Izhajajo iz minulih vojn in drugih dogodkov, ki so pustili v ljudeh travme in se prenašajo iz generacije v generacijo. Podobno, kot je mogoče v teh razpravah zaznati pomembne razlike, nas ves čas deli tudi vprašanje o potrebnosti in smiselnosti sprave in postopka, kako jo doseči.

Da bi to stanje presegli, je potrebno prizadetim ponuditi postopek sprave. Ne gre za politični akt, ampak za strokovno in strukturirano voden postopek s točno določenimi fazami, ki ga vodijo usposobljeni mediatorji. Cilj postopka je, da prizadeti lahko povedo svoje izkušnje, da so slišani in da se sčasoma vzpostavita dialog in razumevanje prizadetih. Končni cilj je razumevanje in nato sprava vsakega prizadetega in med prizadetimi.

Razdvojenost slovenske družbe izhaja tudi iz minulih vojn in drugih dogodkov, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Foto: Matej Družnik

Kaj je sprava, kako jo doseči

Vsebinski pomen pojma sprave oz. rekonciliacije je razumevanje, sprejemanje in odpuščanje. Kadar pa imamo v mislih sam postopek, torej kako naj se sprava dogodi, pa gre za strokovno vodeni postopek, ki ima za cilj ponovno vzpostavitev normalnih odnosov med sprtimi stranmi. Sprava teži k ponovni vzpostavitvi medsebojnega spoštovanja in razumevanja sprtih strani na način, da lahko obe miroljubno sobivata in sprejemata različne poglede na določena zgodovinska, vrednostna, moralna, et(n)inčna in podobna vprašanja.

Sprave ni mogoče doseči s podpisom dokumenta, razglasitvijo zakona ali sprejetjem resolucije, kot mislijo mnogi. Sprava je zelo zahteven proces, ki skozi pogovore, poslušanje, izmenjavo stališč in izkušenj ter zlasti priznanja pretrpljenega (na eni in drugi strani) privede do medsebojnega razumevanja, toleriranja, de-demonizacije, torej do spoznanja, da sta obe strani trpeli in doživljali krivice, izgube itd.

Izkušnje s postopkom doseganja sprave v tujini niso neznane. Zato bodo na konferenci tuji strokovnjaki za mirno reševanje sporov predstavljali izkušnje že izvedenih postopkov rekonciliacije. Zlasti je vredno izpostaviti ugledna gosta, in sicer Norvežana dr. Daga Hareideja in Irca dr. Tima Chapmana, ki bosta predstavila svoje bogate izkušnje na področju doseganja miru, med drugim v Afriki in na Severnem Irskem. Društvo mediatorjev Slovenije in Pravna fakulteta želita s predstavitvijo konkretnih postopkov osvetliti povsem konkretne vidike ‒ kako potekajo postopki sprave na podlagi dosedanjih izkušenj in strokovnih priporočil.

Iz tujih izkušenj so znani postopki rekonciliacije takoj po prenehanju spopadov, pa tudi takšni, ki so se dogajali precej pozneje.

Znani so postopki rekonciliacije v Kolumbiji, na Severnem Irskem in v Južnoafriški republiki. V JAR je bilo mogoče postopke proti osumljencem za zločine ustaviti, če so sodelovali in se pokesali v postopku, kjer so žrtve pripovedovale o vseh prestanih travmah.

Pomembno je, da narod ali katerakoli socialna skupina doseže soglasje o tem, da je treba žrtvam na eni in drugi strani omogočiti, da povedo, kaj so pretrpele. Šele ko imajo možnost organizirane in z ustreznim postopkom regulirane rekonciliacije, lahko žrtve obeh strani spregovorijo, so slišane in slišijo drugo stran. Tako lahko prizadeti razumejo, da so bile tudi na drugi strani žrtve, ki so trpele in doživljale travme, ne da bi bile za to same neposredno krive. Izkušnje iz tujih postopkov sprave dokazujejo, da postopoma lahko pride do razumevanja, sočutja in nazadnje tudi do odpuščanja.


V Sloveniji je razprava o spravi stara vsaj toliko, kolikor je mlada naša država (Množično praznovanje v Ljubljani ob razglasitvi samostojne Slovenije, junij 1991.). Foto: Nace Bizilj

Želeni učinki

Iz praktičnih izkušenj strokovnjakov iz tujine bomo izvedeli, zakaj je potrebno organizirati in voditi postopek sprave na državnem nivoju, vendar strogo ločeno od državnih, gospodarskih in političnih struktur. Iz tujih izkušenj vemo, da postopek sprave poteka na posebnih srečanjih (ang.: hearingi) na različnih lokacijah po državi.

Na teh srečanjih, ki jih vodijo za to posebej izobraženi in izkušeni mediatorji, imajo žrtve, prizadeti in zainteresirani posamezniki možnost povedati, kakšne travme in krivice so doživeli ter kaj bi potrebovali, da bi lahko »drugi strani« odpustili in z njo normalno sobivali. Te izpovedi se beležijo, mediatorji pa jih nato analizirajo in v skupnem poročilu predstavijo državnim organom, skupaj s strokovnimi priporočili o primernih ukrepih, ki bi omogočili spravo.

Od tako zastavljenega postopka, ki zahteva čas in pripravljenost, predvsem pa usposobljenost mediatorjev, lahko pričakujemo, da bo privedel in omogočil, da se obe strani sliši (in v nekem obsegu tudi usliši), kar je pogoj za medsebojno razumevanje. To pa je izhodišče, ki lahko prizadetim posameznicam in posameznikom omogoči, da začnejo »drugi strani« odpuščati. Na konferenci bodo sodelovali tudi domači strokovnjaki in strokovnjakinje. Pričakujemo vpogled v potrebe posameznika, da bi lahko odpustil in dosegel spravo znotraj sebe, to je, da bi bila njegova potreba po priznanju krivic, ki jih je doživel sam ali pa jih je doživljala njegova družina, uresničena.

Konflikt je lahko tudi prikrit

Postopek sprave je oblika mirnega reševanja sporov. Če so družbene skupine medsebojno sprte in spor onemogoča mirno sobivanje, je takšna oblika reševanja spora potrebna in pomembna. In obratno: če je sobivanje mirno in konflikta ni, potem tudi reševanje konflikta ni potrebno – ne le v postopku rekonciliacije, ampak z nobenim sredstvom za reševanje konfliktov, saj ga ni. Konflikt pa je lahko tudi latenten, torej prikrit. Pripadniki skupine konflikta sicer ne izkazujejo z ravnanjem, njihov odnos, stališča, vrednote in prepričanja o določenih pomembnih vprašanjih pa so povsem nasprotni odnosu, stališčem in vrednotam nasprotne skupine. V določenih okoliščinah pa seveda lahko pride do manifestacije nasprotja tudi s konkretnimi ravnanji.

V Sloveniji smo bili priča razpravam o nujnosti sprave, hkrati pa strokovne razprave o postopku, torej načinu, kako do sprave priti, kako jo praktično doseči, v Sloveniji ni bilo. Ostajali smo torej pri neki načelni želji, ki je do zdaj nismo nikoli konkretizirali oz. nismo razmišljali o konkretnem postopku. Tudi zato bo okrogla miza O spravi v samostojni Republiki Sloveniji, na kateri pričakujemo sodelovanje uglednih gostov, kot so dr. Spomenka Hribar, dr. Jože Dežman, prof. dr. Vlado Simič, g. Ivo Svetina in dr. Andreja Valič Zver, zagotovo zanimiva in pričakujemo, da bo ponudila izhodišča za vsem sprejemljiv začetek postopka sprave.

Kaj pričakujemo

Odločitev o organiziranju konference ni bila preprosta, organizatorja se nikakor ne postavljata na stran enih, da bi prepričala druge o nujnosti sprave in koristih, ki bi jih ta prinesla v slovenski prostor. Prepričani pa smo, da se je treba postopka lotiti s strokovnim pristopom, ki v teoriji in tuji praksi ni neznan in edini omogoča doseganje ciljev, ki jih ima pomen besede »sprava« ‒ razumevanje, sprejemanje in odpuščanje.

Seveda, odločitev slovenske države, da je postopek sprave koristen tako za državo kot tudi za mnoge posameznice in posameznike, ki čutijo problem nerazrešenih vprašanj polpretekle zgodovine, je potrebna in je nujno izhodišče za strokovno vodeni postopek, ki ga predlagamo. Izkušnje in sugestije, ki jih lahko pričakujemo kot rezultat konference, bodo za nadaljnje delo izjemno pomembne.

Sam bom vodil panel, na katerem bo tekla beseda o vlogi mediatorja v postopku rekonciliacije: kdo lahko vodi spravna srečanja, kakšna znanja in osebne lastnosti ter ugled potrebuje v družbi, kakšni so priporočljivi praktični pristopi za dosego cilja rekonciliacije in kje so pasti. Mag. Gordana Ristin, predsednica organizacijskega odbora, pa bo predstavila, kako naj postopek poteka pri nas, kaj lahko družba in predvsem država naredita, če si želita izvesti postopek sprave in uresničiti pogoje, da bi do sprave v resnici prišlo. Pričakujemo lahko zelo konkretne razmisleke in razprave.

***

O konferenci

Mednarodna Konferenca o postopku sprave bo potekala 26. in 27. septembra 2016 v Zlati predavalnici Pravne fakultete v Ljubljani. Vse zainteresirane vabimo, da si več o konferenci preberejo na spletni strani Društva mediatorjev Slovenije in se konference tudi udeležijo.

O Društvu mediatorjev Slovenije

Društvo mediatorjev Slovenije je bilo ustanovljeno leta 2006 kot neprofitno društvo, ki si je za poglavitne cilje zadalo širjenje ideje o mirnem reševanju sporov, o mediaciji kot obliki mirnega reševanja sporov in izobraževanje mladih mediatorjev. Združuje več sto mediatork in mediatorjev, med katerimi so ugledni pravni strokovnjaki, javne osebe in ugledni posamezniki.

***

Zoran Hajtnik, odvetnik in mediator z dolgoletnimi izkušnjami.

-----

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.



Slišati, razumeti in odpustiti

Sprave ni mogoče doseči s podpisom dokumenta, razglasitvijo zakona ali sprejetjem resolucije. Foto: Arno Burgi/AFP

Prijavi sovražni govor