Slovenija za Avstrijo (še) ni suverena
sre, 15.02.2017, 09:00
Slovenija za Avstrijo (še) ni suverena

Tvegam trditev, da je notifikacija ADP za Slovenijo pomembnejša od promocije nove evropske ustave.

Na začetku januarja letos so mediji poročali, da so v predsedniški palači podpisali tako imenovano ljubljansko pobudo za začetek postopka za sprejetje nove ustave Evropske unije, ki vključuje tudi osnutek ustave. Poleg predsednika republike Boruta Pahorja so pobudo podpisali nekdanja predsednika ustavnega sodišča Peter Jambrek in Ernest Petrič, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tine Hribar in Niko Grafenauer ter profesor evropskega prava Matej Avbelj. Mediji so poudarili zgodovinski pomen te pobude.

Za Slovenijo osamosvojitev še vedno ni končana

Slovenija si tako določa še en zgodovinski datum – 6. januar 2017, ki naj bi bil pomemben za njeno prihodnost v Evropi.

Po mojem mnenju bi Slovenija morala najprej poskrbeti za dokončanje osamosvojitve v odnosu do Avstrije. Imamo namreč datum – 25. junij 1991 – ki pa še vedno ni uresničen. Takrat je Slovenija sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da je Republika Slovenija samostojna in neodvisna država in da prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile prenesene na organe SFRJ.

Slovenija je postala neodvisna država, vendar mora še urediti vprašanje nasledstva po Jugoslaviji glede Avstrije. Republike, ki so kot samostojne države nastale po razpadu Jugoslavije, so medsebojne odnose do nasledstva po Jugoslaviji uredile s sporazumom o nasledstvenih vprašanjih, ki so ga 29. junija 2001 podpisale na Dunaju. Lani so visoki predstavniki vseh petih držav v Ljubljani obravnavali še nerešena vprašanja iz tega sporazuma.

Za Slovenijo državna osamosvojitev še ni dokončana, ker ni izpolnjen 3. člen ustavnega zakona o izvedbi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je bil sprejet 25. junija 1991. Ta se glasi:

»Na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo.

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, na podlagi katerega Skupščina Republike Slovenije sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb drugim pogodbenim strankam.«

Zakaj Peterle in Rupel ADP nista predložila v notifikacijo?

Avstrijska državna pogodba (ADP) je bila za Jugoslavijo ena najpomembnejših pogodb, podobno kot so bili osimski sporazumi. Jugoslavija jo je ratificirala 14. novembra 1955. S to pogodbo je bila Avstrija spet vzpostavljena kot neodvisna država in je bila določena državna meja Avstrije z vsemi sosednjimi državami. Nobenega dvoma ni, da je ADP prav tako ali pa še pomembnejša za Slovenijo kot sosednjo državo Avstrijo.

Po osamosvojitvi so bile skladno s 3. členom ustavnega zakona kmalu notificirane številne mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija, vendar med njimi ni bilo avstrijske državne pogodbe.

Že neštetokrat je bilo postavljeno vprašanje, zakaj Lojze Peterle kot predsednik izvršnega sveta in Dimitrij Rupel kot zunanji minister avstrijske državne pogodbe nista predložila v notifikacijo.

Do kdaj bomo še čakali?

Trije od podpisnikov pobude za novo evropsko ustavo (Borut Pahor, Dimitrij Rupel in Ernest Petrič) so bili že vpleteni v dogajanje, povezano z notifikacijo ADP. Škoda, da niso v predsedniški palači podpisali poziva Državnemu zboru za notifikacijo avstrijske državne pogodbe.

Tvegam trditev, da je notifikacija ADP za Slovenijo pomembnejša, kot je promocija nove evropske ustave. Najprej moramo opraviti vsa formalna dejanja, da bo Slovenija prevzela nasledstvo po Jugoslaviji tudi v odnosu do Avstrije.

Ne določa samo meje, ampak tudi položaj manjšine

Šele z notifikacijo avstrijske državne pogodbe bo Slovenija prevzela položaj, ki ga je imela Jugoslavija na podlagi te pogodbe. S tega vidika ni pomemben samo 5. člen, ki določa mejo med državama, ampak tudi 7. člen ADP, ki ureja položaj slovenske manjšine v Avstriji. Brez notifikacije ADP Slovenija namreč ne more nastopati kot uradna zaščitnica slovenske manjšine v Avstriji.

To resnico je na Dunaju 3. februarja 2005 javno povedal predsednik avstrijskega parlamenta dr. Andreas Khol, ko je zavrnil slovensko parlamentarno delegacijo, ki se je prišla na Dunaj pogovarjat o položaju slovenske manjšine na podlagi 7. člena avstrijske državne pogodbe. Delegaciji je povedal, da nima kaj opraviti s 7. členom, ker Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije.

V tem je torej bistvo problema, na katerega sva s pokojnim dr. Francetom Bučarjem 12. maja 2015 javno odprla problem notifikacije ADP. V državnem zboru čaka na uresničitev poziv za notifikacijo avstrijske državne pogodbe, ki ga podpira 315 pobudnikov in deset društev: Društvo slovenskih pisateljev (Ivo Svetina), Zveza društev General Maister (Milan Lovrenčič), Društvo TIGR (Savin Jogan), Društvo za ustavno pravo Slovenije (dr. Franci Grad), Zveza združenj za vrednote NOB Slovenije (Tit Turnšek), Društvo državnih Svetnikov (mag. Blaž Kavčič), Ljubljansko pravniško društvo (mag. Uroš Škufca), Društvo Forum 21 (Milan Kučan), Zavezništvo za notifikacijo ADP (Rastko Plohl) in Društvo Dobrnič (Vera Klopčič).

Gre za to, da slovenskim državljanom ne bo več treba poslušati uradnega stališča Avstrije: Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije.

Dr. Ivan Kristan je zaslužni profesor 
Univerze v Ljubljani

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.



Slovenija za Avstrijo (še) ni suverena

Foto: Uroš Hočevar/Delo

Prijavi sovražni govor