Tiskane izdaje
Družbeni dejavniki neenakosti v zdravju so prišli v ospredje akademskih razprav in javnih politik v zadnjih dveh desetletjih, ko so študije pokazale velike razlike v zdravju glede na razlike v socialnoekonomskem položaju ljudi tako med državami kot znotraj držav. Študije kažejo, da sodobni neoliberalni ekonomski in politični sistem, za katerega je značilna idelologija individualne odgovornosti za lastno preživetje in lastno socialno varnost, vodi v zmanjševanje splošne in vsem dostopne ravni socialne in tudi zdravstvene zaščite. Obrat od uveljavljanja enakih pravic k ideologijam učinkovitosti in nove pravičnosti (kolikor materialnih sredstev imaš, toliko pravic lahko uživaš) se ne dogaja le z bolj ali manj transparentnimi politikami, ampak tudi z neformalnimi praksami kot na primer, da univerzalistični javni sistem socialnega in zdravstvenega varstva nadomeščajo različne oblike dobrodelnosti, ki so pogosto oblika pranja vesti ali razkazovanja za bogate.
Epidemiološka tranzicija
V razmerju med zdravjem in življenjskim standardom se kaže zanimiv paradoks. V bogatih državah se zdi, da izboljšanje življenjskega standarda ljudi malo vpliva na zdravje. Ko države dosežejo prag, ki zagotavlja osnovni materialni standard za vse, premožnost države ne vpliva več na izboljševanje temeljnega zdravja ljudi. Ta točka označuje epidemiološko tranzicijo, ko infekcijske bolezni odstopijo prostor boleznim obilja (npr. raku in degenerativnim boleznim) kot najpogostejšim vzrokom smrti. Bolezen bogatih postane bolezen revnih v bogatih državah. V Sloveniji, na primer, je bila prezgodnja umrljivost v obdobju od 2004 do 2008 v občinah s slabšim socialnoekonomskim stanjem (občine severovzhodne Slovenije) tudi do 60 odstotkov višja kot v občinah z boljšim stanjem (občine osrednje in zahodne Slovenije).
Tudi statistični podatki o kakovosti življenja kažejo, da zdravje in dobro počutje ni premo sorazmerno s stopnjo BDP v neki državi. Med razvitimi državami najboljše zdravje in dobro počutje ni značilno za najbogatejše države, ampak predvsem za tiste, ki imajo najmanjše razlike med bogatimi in revnimi. Tudi najnovejše raziskave v evropskih državah kažejo, da so samoocene zdravja, ki so zanesljivi napovedovalci objektivnega zdravja in obolevnosti, najboljše v skandinavskih in severnoevropskih državah ter najslabše v južnoevropskih in vzhodnoevropskih državah. To analitiki pripisujejo predvsem dvema dejavnikoma: manjši stopnji neenakosti v severnoevropskih državah ter posledično večji stopnji socialne povezanosti in solidarnosti v teh državah.
Nasprotno pa vzhodnoevropske države kažejo izgubo prednosti v zdravju, ki so jih kot socialistične države imele, podobno kot druge bolj egalitarne družbe. To kažejo tudi kazalniki zdravja v Sloveniji. Visoka raven enakosti v pravicah se v zadnjih letih zmanjšuje, kar je posledica sprememb v zavarovanju, košarici pravic iz obveznega zavarovanja in pospešene privatizacije v zdravstvu. Te spremembe vplivajo na subjektivno dojemanje zdravja tako, da zmanjšujejo občutek varnosti in zaupanje, da bomo lahko ohranili zdravje, ne da bi zanj morali plačati, kar povzroča stiske predvsem pri tistih skupinah ljudi, ki si tega ne morejo privoščiti, vendar tudi pri drugih, ker ne vedo, kaj se lahko zgodi v prihodnosti. (Več o kazalnikih neenakostih v zdravju v Sloveniji pišemo v tematski številki revije Zdravstveno varstvo 2012/1.)
Gospodarska kriza povečuje neenakosti in ustvarja nove. Neenakosti zaradi starosti, spola, etnične pripadnosti in socialno-ekonomskega statusa se križajo z učinki globalizacije in demografskimi spremembami. Kazalniki javnega zdravja v Sloveniji kažejo, da so prav ženske družbena skupina, ki jo spreminjanje standardov vsem dostopnega javnega zdravja zaradi tradicionalne skrbstvene vloge najprej prizadene. Že zdaj so starejše ženske poleg migrantk in Rominj v Sloveniji zdravstveno najbolj ogrožene skupine. Z nižanjem pokojnin, z zmanjševanjem socialnih transferjev bodo prav te skupine še bolj prizadete.
Raziskave kažejo, da imajo ženske v Sloveniji najdaljši delovni urnik od vseh žensk v Evropi. Poleg tega so ženske v Sloveniji zelo vpete v neplačano gospodinjsko in skrbstveno delo. V Sloveniji imamo visoke standarde skrbi za gospodinjstvo in dom, oskrbe otrok in starejših in vse to je neplačano delo žensk. Že zdaj podatki kažejo, da imajo v primerjavi z moškimi daleč manj prostega časa, da imajo slabšo čustveno oporo in podporna omrežja kot moški, da je stopnja depresivnosti večja v vseh skupinah žensk v Sloveniji v primerjavi z moškimi, da se povečuje uporaba anksiolitikov, pomirjeval in sredstev proti depresiji. (Natančnejše podatke o neenakostih v zdravju žensk v Sloveniji prikazujemo v tematski številki revije Zdravstveno varstvo 2013/2). Neenakosti v zdravju žensk se kažejo v posrednih kazalnikih, kot so samoocene zdravja in počutja. Problemi, ki jih v samooceni zdravja in bolezni največkrat navajajo ženske, so stres, fizična in psihična izčrpanost, tesnobe.
Zmožnost preživljanja
Ekonomska kriza ni nikoli dober čas za družbo. A v kombinaciji z varčevalnimi ukrepi je lahko smrtonosna. To pravi ekonomist in sociolog zdravja David Stuckler v knjigi s pomenljivim naslovom Ekonomija telesa. Zakaj varčevanje ubija (2013). Po njegovem mnenju politika aktivno vpliva zdravje družbe, a če primerjamo število podatkov in raziskav v zdravstvu z množico analiz o stanju finančnih trgov, so prioritete politikov žal jasne. Analize borznih indeksov dobimo v vsega nekaj sekundah. Na podatke o zdravju in zdravstvenih trendih čakamo od tri do pet let. Politiki pozabljajo, da je prav zdravje ljudi glavno in edino resnično bogastvo vsake družbe.
Glede na vse ugotovitve in skladno s tendencami, ki jih zaznavamo na področju kazalnikov družbenega razvoja in kakovosti življenja v Sloveniji, bi bilo treba resno razmisliti o vzpostavitvi raziskovalnega orodja za sistematično spremljanje subjektivnega zdravja, samoocene zdravja in počutja, dostopnosti do zdravstvenega sistema, zaupanja v zdravstveni sistem. Torej naj bi šlo za analizo kazalnikov, ki bi dopolnjevali osnovno epidemiološko sliko Slovenije, in da bi bili tudi kazalniki ali indeksi o zdravju prebivalstva in zdravstvenih trendih dosegljivi »v nekaj sekundah«, tako kot so borzni indeksi. Tovrstne podatkovne kombinacije trdih in mehkih kazalnikov se v razvitih državah že dolgo uveljavljajo in so tudi pomemben dejavnik načrtovanja zdravstvenih, socialnih, izobraževalnih pa tudi ekonomskih politik.
—————
—————
Dr. Mirjana Ule je redna profesorica za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
