Tiskane izdaje
Gospodarski kolaps Slovenije po letu 2008 je bil posledica izrazitega pregrevanja gospodarstva Janševe vlade in monetarne oblasti ter prepočasnega odzivanja Pahorjeve vlade. To nam je prineslo preveliko nazadovanje na ravni bruto družbenega proizvoda Slovenije. Zato smo z doseženim preobratom – 2,9-odstotno gospodarsko rastjo glede na primerljivo obdobje preteklega leta – lahko zadovoljni. Novo vlado čakajo zelo zahtevni cilji na gospodarskem področju, da bo doseženo lahko izkoristila za uvrstitev Slovenije med gospodarsko uspešne države.
Potem ko je 30. avgusta Statistični urad Slovenije objavil podatke o gibanju bruto družbenega proizvoda Slovenije v prvem polletju letošnjega leta, je dobra novica minila brez resnejših komentarjev. Objavo so slovenski mediji povzeli suhoparno, citirali so podatke in sporočilo Statističnega urada RS (Surs). Pomembnost gospodarskega okrevanja Slovenije, ki opazno odstopa tudi od dosežene gospodarske rasti v državah Evropske skupnosti, je ostala v senci dnevnih političnih novic, povezanih s sestavljanjem nove vlade in predvsem postopka imenovanja evropske komisije in slovenske komisarke.
Gonila rasti
Naslednji dan je Delo objavilo oceno delovanja odhajajoče slovenske vlade. Ocena se je dotaknila delovanja vseh resorjev v vladi. Bežno so bili ocenjeni gospodarska gibanja in napredek v gospodarstvu ter preobrat v gospodarskih kazalnikih, ki ga je vladi z načrtnim delom in jasnimi prioritetami uspelo doseči. Posebno pomembno je, da sta bili 2,9-odstotna gospodarska rast glede na primerljivo obdobje preteklega leta ter 2,5-odstotna medletna rast, doseženi v pogojih še vedno trajajočega kreditnega krča, ki duši gospodarstvo, in v pogojih fiskalne konsolidacije, ko je državni proračun skoraj v celoti ustavil investicije. Izvoz kot glavno gonilo gospodarske rasti ne izraža samo povečevanja povpraševanja iz tujine. Dinamična rast izvoza ter pozitivni trendi v trgovinski in storitveni bilanci so bili doseženi tudi zahvaljujoč zelo intenzivnim aktivnostim slovenskih podjetij, ki načrtno vlagajo v povečevanje tržnih deležev v tujini, prodirajo na nove trge in se pospešeno vključujejo v mednarodne verige vrednosti. Internacionalizacija gospodarstva je najpomembnejše dolgoročno zagotovilo gospodarske stabilnosti Slovenije, zato je podpora izvoznikom najpomembnejša dolgoročna usmeritev, ki sem jo v svojem kratkem delovanju na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo določil kot prioritetno. Na žalost monetarna oblast, ki jo predstavljata Banka Slovenije in ECB, ni izrazito pospeševala pozitivnih gibanj; prej jih je zavirala. Milijarde, ki so bile vložene v rekapitalizacijo državnih bank, realnega sektorja gospodarstva niso dosegle. Tako poslovne banke, razen novovstopajočih na slovenski bančni trg, in tudi banka SID, kot specializirana državna izvozna agencija ter razvojna banka, niso dovolj aktivno podprle izvozne usmeritve Slovenije.
Naslednje najpomembnejše gonilo gospodarske rasti so bile investicije in rast obsega dejavnosti v gradbeništvu. Vendar večina teh investicij ni bila na državni ravni z uresničevanjem državnih razvojnih programov, ki posebno na področju infrastrukture močno zaostajajo, ampak na regionalni in lokalni ravni kot rezultat pospešitve kohezijskih programov in črpanja evropskih sredstev. Pomembno vprašanje je, ali so te investicije dolgoročno pravilno naravnane, kratkoročno pa so povečale obseg aktivnosti v gradbeništvu, ker večina teh projektov vlaga v regionalno in lokalno komunalno ter socialno infrastrukturo, veliko manj pa v nove podjetniške vsebine in ustvarjanje novih delovnih mest. V novi finančni perspektivi in programskih dokumentih je zato zelo pomembno, da bodo ustrezno vrednost dobili programski cilji in projekti, ki bodo v spodbudo podjetništvu in gospodarstvu ter rasti zaposlovanja.
Štejejo le dejstva in številke
Popotnica, ki jo odhajajoča vlada pušča novi koaliciji s ponovnim zagonom gospodarske rasti, ni slaba. Po treh zaporednih četrtletjih rasti, kjer se stopnje rasti povečujejo, lahko ocenjujemo, da Slovenija po tem kazalniku ne samo okreva, ampak je etapa okrevanja prešla v solidno rast. Program za zagon gospodarske rasti, ki ga je vlada Alenke Bratušek sprejela na začetku tega leta, je očitno določil pravilne cilje in aktiviral instrumente, ki so delovali pospeševalno. Tega niti dosedanja opozicija niti novonastajajoča koalicija ne vidita in očitno tudi ne bosta priznali. Vsekakor pa je bolj pomembno, da si bo nova vlada na gospodarskem področju določila cilje, ki jih do zdaj nismo imeli priložnost slišati. Vsaka vlada mora imeti jasne cilje, kaj hoče doseči. Naslednje vprašanje seveda je, kako dosegati postavljene cilje. V gospodarstvu veljajo samo realna dejstva in številke – »facts and figures«.
Sodobno paradigmo Slovenije moramo graditi na scenariju pozitivnih priložnosti in perspektiv, ki bi jih Slovenija morala izkoristiti v prihodnje. Potrebujemo spremembo v razmišljanju in samo temu lahko sledi preobrat v delovanju. K temu bi veliko lahko pripomogli tudi mediji s prepoznavanjem, objavljanjem in komentiranjem ne le slabih, temveč (tudi) dobrih novic.
––––––
Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo v odhajanju
