Španija ima spet politične zapornike

Deset tisoč vojaških policistov še vedno čaka na ladjah v barcelonskem in tarragonskem pristanišču.

 

Objavljeno
18. oktober 2017 23.21
Albert Royo Mariné
Albert Royo Mariné

V ponedeljek je špansko sodišče ukazalo zapreti ključna člana katalonskega gibanja za neodvisnost. Jordi Sánchez, vodja katalonske narodne skupščine (ANC), in Jordi Cuixart, vodja združenja Omnium Cultural, sta zaprta brez možnosti plačila varščine, obtožili so ju upora. Preiskujejo ju zaradi mirnega protestiranja 20. septembra, ko sta ob koncu protestov pozivala množice, naj se umirijo. Popolnoma jasno je, da sta v zaporu samo zaradi svojih političnih idej, saj nista zagrešila nobenega kaznivega dejanja.

Ultimat s predvidljivimi posledicami

Španija se je v Kataloniji zapletla v politično težavo, ki ne bo izginila zaradi delovanja sodnikov in policije, kakor so pred kratkim zapisali v dokumentu nemške fundacije Konrad Adenauer Stiftung. Španski premier zavrača kakršen koli dialog, s katerim bi umirili napetosti v Kataloniji, s tem pa zavrača tudi ponujeno roko katalonskega predsednika, ki se je po pozivih različnih predstavnikov mednarodne skupnosti prejšnji teden odločil začasno preložiti izvajanje deklaracije o neodvisnosti, da bi vzpostavili dialog brez pogojev.

Vodja španske vlade je tako neposredno zavrnil možnost posredovanja, ki ga je predlagal katalonski predsednik, saj se je odločil sprožiti postopke za začasno razveljavitev notranje samouprave v Kataloniji.

Španska vlada je spravila katalonskega predsednika v brezizhoden položaj, potem ko mu je poslala uradno sporočilo (telefaks), v katerem je zahtevala razveljavitev začasno preložene deklaracije o neodvisnosti do četrtka, 19. oktobra, torej do danes. Če katalonski predsednik tega ne bo storil, bo španska vlada s podporo glavne španske opozicijske stranke začasno preklicala katalonski statut o avtonomiji in morda aretirala člane katalonske vlade. Več kot jasno je, da bi tako zaostrili napetosti kakor še nikoli do zdaj in spodbudili več sto tisoč katalonskih državljanov, da bi odšli na ulice in branili katalonsko notranjo samoupravo in ustanove.

Španska vlada se je odločila za zaostrovanje

Premier Rajoy je s svojo odločitvijo pokazal, da prezira ponudbo katalonskega predsednika, in tako osupnil veliko katalonskih državljanov, ki se zavedajo, da je referendum 1. oktobra jasno podelil mandat za razglasitev neodvisnosti, zlasti po tem, ko so ravnodušno prenašali udarce z gumijevkami in druge fizične napade, za katere se je odločila španska policija, medtem ko so se mirno zbirali, da bi demokratično izrazili svoje mnenje z glasovanjem. Namesto da bi španska vlada sprejela vrženo rokavico in ukrepe za umiritev napetosti, se je odločila za dodatno zaostrovanje in potisnila katalonsko vlado v slepo ulico.

Premier Rajoy je imel na voljo veliko ukrepov, s katerimi bi lahko umiril krizo, vendar se ni odločil zanje. Lahko bi odstranil 10.000 vojaških policistov, ki so jih poslali, da bi preprečili izvedbo referenduma, in ki še vedno čakajo na treh velikih ladjah, zasidranih v barcelonskem in tarragonskem pristanišču. Prav ti policisti so odgovorni za to, kar je organizacija Human Rights Watch označila za pretirano uporabo sile proti mirnim državljanom, zaradi česar je bilo ranjenih 893 ljudi. Lahko bi tudi zaustavili vse sodne postopke španske vlade proti izvoljenim katalonskim predstavnikom: proti predsedniku katalonskega parlamenta so vložili tri kazenske ovadbe, ker je dovolil razpravo o samoodločbi v prostorih parlamenta; nekdanjemu katalonskemu predsedniku so za dve leti prepovedali politično delovati, poleg tega je moral osebno plačati vse stroške neuradnega posvetovanja, ki se je zgodilo med njegovim predsednikovanjem leta 2014 (5,2 milijona evrov); župane 800 katalonskih mest so obtožili sodelovanja pri pripravah na referendum 1. oktobra; onemogočili so delovanje približno 200 katalonskih vladnih in civilnodružbenih spletnih strani; in več deset mladih ljudi so obtožili, da so objavljali posnetke odstranjenih spletnih strani itd.

Premier Rajoy se ni odločil za nobenega od teh ukrepov, ki jih je imel na voljo in s katerimi bi gotovo umiril napetosti. Namesto tega je spet zagrozil katalonski oblasti: predajte se ali pa vas bomo aretirali. Španska vlada očitno ne namerava poskušati umiriti napetih razmer. Vse, kar bi rada, je, da bi 100-odstotno dosegla svoje cilje.

Upanje je še evropski svet

Povprečni državljani, delavci, poslovneži in pravzaprav vsi Katalonci, ki se spoprijemajo s tako pesimističnim razvojem dogodkov, zdaj prosijo predstavnike mednarodne skupnosti, ki so pozivali k dialogu in so se lahko prepričali o dejanjih katalonske vlade, ko je poskušala umiriti napetosti in si prizadevala za dialog, naj tudi ti predstavniki mednarodne skupnosti pozovejo špansko vlado k umiritvi razmer in vzpostavitvi dialoga.

Evropski svet, ki bo v četrtek in petek zbral vse državne in vladne voditelje Evropske unije, bi lahko bil zadnja priložnost, ko bi lahko pozvali Rajoya, naj poskuša rešiti težave in umiriti krizo, preden bo dokončno prepozno. EU bi morala biti prva, ki bi opozarjala svoje članice, da pretepanje mirnih volivcev, onemogočanje delovanja spletnih strani in zapiranje političnih zapornikov niso združljiva s sodobno demokracijo.



* Diplocat je svet, ki ga sestavlja 40 katalonskih ustanov, med drugim združenja delodajalcev, delavski sindikati, gospodarska zbornica, univerze, banke, nogometni klub Barcelona, katalonska vlada in barcelonski mestni svet.


Albert Royo-Mariné,

generalni sekretar katalonskega sveta za javno diplomacijo (Diplocat)*

 

––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.