Tiskane izdaje
Športniki ter številni ljubitelji in pripadniki športa se bomo 5. februarja 2017 zadovoljni in ponosni spomnili 25. obletnice sprejema oziroma včlanitve Olimpijskega komiteja Slovenije v polnopravno članstvo Mednarodnega olimpijskega komiteja. Z osamosvojitvijo Slovenije 25. junija 1991 so bili dani formalnopravni pogoji, da je slovenski šport prvič v celoti stopil na svojo samostojno pot tako doma kot na mednarodni športni sceni.
Na osnovi ustanovljenega Olimpijskega komiteja Slovenije dne 15. oktobra 1991 sta predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev OKS Miroslav Cerar in sekretar Ivo Daneu dne 28. novembra 1991 pisno zaprosila Mednarodni olimpijski komite, da sprejme Olimpijski komite Slovenije v polnopravno članstvo, ki bo reprezentativni organ vsega olimpijskega športa v Sloveniji, in s tem omogoči slovenskim športnikov udeležbo na zimskih in poletnih olimpijskih igrah.
Polnopravno
Ob priznanju neodvisne Slovenije 15. januarja 1992 s strani takratne Evropske skupnosti je za naš narod tudi pomembno, da je slovenski šport kot civilna sfera dobil formalnopravno osnovo, da je samostojno polnopravno stopil na mednarodno športno sceno in v krovno organizacijo olimpijskega gibanja.
Tako smo Slovenci pred petindvajsetimi leti ob odprtju zimskih olimpijskih iger v Albertvillu 8. februarja 1992 prvič v svoji zgodovini samostojno in pod svojo slovensko zastavo ter svojim olimpijskim komitejem nastopili na olimpijskih igrah.
Sicer je bil Olimpijski komite Slovenije ustanovljen dne 15. oktobra 1991 s podpisom Slovenske olimpijske listine s strani 29 republiških strokovnih organizacij (zvez) olimpijskih športov, ki so bili v rednem programu olimpijskih iger, in petih republiških strokovnih organizacij (zvez) olimpijskih športov, ki jih je priznaval MOK, ter dveh individualnih podpisnikov Leona Štuklja in Miroslava Cerarja kot izjemno uspešna vrhunska športnika, med drugim dobitnika zlatih olimpijskih medalj.
Na osnovi ustanovne skupščine je bila 17. decembra 1991 izvedena prva volilna skupščina Olimpijskega komiteja Slovenije.
Ob tem se je vredno spomniti, da smo Slovenci že davnega 25. aprila leta 1920 v hotelu Union v Ljubljani ustanovili Jugoslovanski olimpijski pododbor Ljubljana (Slovenija) in Športno zvezo Ljubljana (Slovenija).
Brez težav na novih nastopih
Slovenski vrhunski športniki so se po osamosvojitvi Slovenije (25. junija 1991) na osnovi lastnih iniciativ, pobud in korektnega razdruževanja z bivšo državo in takratnimi zveznimi športnimi organizacijami tudi naprej uspešno pripravljali oziroma trenirali in tekmovali na domači in mednarodni sceni. Na mednarodni sceni so naši športniki tekmovali v okviru takratnih jugoslovanskih reprezentanc vse do včlanitve posameznih slovenskih športnih zvez v mednarodne zveze. Zato niti športniki zimskih in poletnih športov niso imeli posebnih problemov pri pripravah in nastopih v Albertvillu in Barceloni.
Z osamosvojitvijo je bila dana možnost samostojne vključitve slovenskega športa v mednarodni športni prostor od Mednarodnega olimpijskega komiteja, mednarodnih panožnih športnih zvez in drugih mednarodnih športnih organizacij in institucij. Pri tem je treba posebej poudariti, da so takratne športne zveze in druge organizacije opravile veliko delo, ko so se v zelo kratkem času uspele organizirati in pripraviti na včlanitev v mednarodne športne asociacije tako na evropski kot svetovni ravni.
To je bila velika spodbuda in motiv za naše športnike, da se kot predstavniki mlade države dokažejo na mednarodni športni sceni in s tem ponesejo svoje ime, slovenski šport in Slovenijo na uspešno pot. To so slovenski športniki in naš šport na splošno v teh petindvajsetih letih samostojnosti dobro izkoristili in ponesli ime Slovenije do velike prepoznavnosti na zemljevidu globaliziranega svetovnega športa.
Ponosni smo, da so zgodovinskemu dejanju osamosvojitve Slovenije tudi slovenski športniki in športni delavci dali svoj velik ter uspešen prispevek in pečat. Žal je to vse prevečkrat spregledano pri novodobnih športnih delavcih in politikih.
Športniki so z dosežki in častnimi ter ponosnimi nastopi v domovini in tujini najbolj pripomogli k prepoznavnosti in odmevnosti slovenske države in našega naroda. Ob tem pa so vse težave in zaplete, ki so nastali z osamosvojitvijo in po njej, reševali korektno, nekonfliktno in strpno ter tako zadržali najvišjo stopnjo poštene športne igre in dostojanstva.
Brez zadržkov se lahko pohvalimo, da smo v zadnjih petindvajsetih letih samostojne poti v večini segmentov športa dosegli bistven razvoj in napredek ter številne dosežke posameznikov in ekip.
Odlični v individualnih in skupinskih panogah
Če pogledamo na paleto odličnih vrhunskih dosežkov slovenskih športnikov vseh kategorij in starostnih skupin na olimpijskih in paraolimpijskih igrah ter drugih velikih mednarodnih tekmovanjih, ugotovimo, da smo v določenih športih na samem svetovnem – olimpijskem vrhu.
Pomembno je tudi, da v tem obdobju nismo bili dobri in odlični samo v individualnih športnih panogah kot lažni slovenski specifiki, ampak tudi v kolektivnih, saj smo se tudi v teh športih, kot so rokomet, nogomet, košarka, hokej na ledu in odbojka, s klubskimi ekipami in reprezentancami uvrščali med dobitnike medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih ali bili uvrščeni med najboljše vključno z olimpijskimi igrami.
Množično ukvarjanje s športom in številne športnorekreacijske akcije in prireditve kažejo na veliko pripadnost Slovencev vseh starostnih in socialnih kategorij do aktivnega udejstvovanja in s tem uživanja in zadovoljevanja potreb po zdravem in zadovoljnem načinu življenja.
Tomo Levovnik, športni delavec
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
