Staranje, starost: veselje ali breme

Morda niste vedeli, da se je povprečna starost slovenskega prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih povišala za skoraj šest let. Povprečni Slovenec je zdaj star nekaj manj kot 42 let. To je, upoštevaje dejstvo, da po vrsti kazalnikov danes živimo veliko bolje kot ob osamosvojitvi, pravzaprav presenetljiv podatek: pri ženskah, denimo, pomeni, da se je njihova rodna doba že končala. Seveda povprečni ženski. V vsakem posamičnem primeru sicer ni tako, dolgoročno pa je podatek, da je povprečna ženska v Sloveniji celo nekaj starejša od povprečnega moškega, skrb vzbujajoč in dolgoročno vodi v zmanjšanje števila prebivalcev.

Tako ne preseneča, da je gospodarski in socialni oddelek Združenih narodov našo državo uvrstili med tiste, ki imajo najnižjo povprečno rast prebivalstva. V letih od 2050 do 2100 naj bi se po njihovih napovedih število slovenskega prebivalstva na leto zmanjšalo za 0,6 odstotka. Do leta 2300 naj bi imela Slovenija le še približno 1,3 milijona prebivalcev. Že leta 2100 naj bi znašala povprečna starost slovenskega prebivalstva kar 53 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu pa naj bi se do leta 2300 povečala na skoraj 97 let; v več državah naj bi celo presegla sto let.

Prvi v dobrem in slabem

Ker pa že zdaj v povprečju živimo dlje, naj bi v prihodnje tudi dlje delali. Kolikšna bo zahtevana delovna doba za dosego pokojnine čez sto ali dvesto let, je danes seveda mogoče le ugibati. Toda starejša in stara leta so lahko eno samo veselje in zadovoljstvo – ali pa hudo breme. Vsakdo pa si, razumljivo, želi biti čim dlje zdrav in pri močeh. To je v marsičem odvisno tudi od načina življenja ter navad in razvad. Tam, kjer se na primer bolj vdajajo pijači, denimo v Rusiji, je življenjska doba krajša, tam, kjer je veliko aidsa, zlasti v nekaterih afriških državah, je povprečna življenjska doba krajša od 50 let.

Po podatkih in lestvicah, ki jih objavlja spletni portal aneki.com, prebivalci najvišjo starost ob rojstvu lahko dočakajo v Monaku, (89,7 leta), San Marinu (83 let) ter v Andori (82 let). Okoljsko najčistejše države so Finska, Norveška, Švedska in Islandija, za zdravje prebivalstva najbolj skrbijo v Franciji, na Japonskem in v Avstraliji. Najvišjo smrtnost pa imajo Angola (23 odstotkov), Afganistan in Južna Afrika (17 odstotkov).

Med 100.000 prebivalci Litve jih v posameznem letu kar 42 naredi samomor. V Rusiji naredi samomor na leto 37 ljudi na sto tisoč prebivalcev, v Belorusiji 35, v Sloveniji, ki se je med desetimi najbolj samomorilnimi državami uvrstila na sedmo mesto, pa 31 ljudi. Največji pivci so Luksemburžani, ki na leto v povprečju popijejo 15,5 litra alkohola, Francozi in Danci ga popijejo po 14 litrov, Portugalci po skoraj 13 litrov, Madžari in Čehi pa po 12 litrov na leto.

Zdravje

In kako zdravi se počutimo Slovenci? V posebni analizi, ki jo je aprila ob letošnjem dnevu zdravja objavil državni statistični urad, med drugim ugotavljajo, da prebivalci Slovenije, ki so stari 66 let in več, svoje zdravstveno stanje v treh odstotkih ocenjujejo kot zelo dobro. Po mnenju 23 odstotkov je njihovo zdravstven stanje dobro, po mnenju 41 odstotkov pa srednje dobro. Približno 26 odstotkov jih ocenjuje, da je njihovo zdravje slabo, sedem odstotkov pa, da je zelo slabo.

To pomeni, da je s svojim zdravjem vsaj srednje zadovoljnih 67 odstotkov oseb, starih 66 let, in bi se po pokojninski reformi, ki je padla na referendumu, lahko upokojili. Med upokojenci pa jih je v letu 2010 okoli 72 odstotkov ocenilo, da so v razmeroma dobrem zdravstvenem stanju.

Zdravje je seveda glavni pogoj za to, da ljudje lahko živijo dlje. Po podatkih Eurostata naj bi ženske v Evropski uniji, ki zdaj šteje 27 držav, po 65. letu zdrave živele še 8,8 leta, moški pa 8,7 leta. V nekaj slabšem zdravstvenem stanju naj bi ženske živele še 12 let in moški še okoli devet let.

Najdaljšo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu naj bi po 65. letu doživeli v Franciji in Španiji, najbolj zdravi pa naj bi bili v tej starosti na Švedskem, Danskem in v Luksemburgu. Manj zdravih let kot Slovenke naj bi po 65. letu doživele ženske v osmih članicah EU; pri moških je takšnih sedem članic. Slovenke in Slovenci naj bi bili tako po Eurostatovih podatkih za leto 2010 v povprečju v dobrem zdravstvenem stanju do 72. leta. Med članicami Evropske unije v povprečju najmanj zdravih let po 65. letu ostaja prebivalstvu Slovaške (2,8 leta ženskam in 3,3 leta moškim); kljub temu oboji doživijo normalno življenjsko dobo.

Kje je zgornja meja

Po svetu je danes nekaj več kot sedem milijard ljudi. Vsakih nekaj sekund se to število poveča za novo rojstvo. Toda analitiki ocenjujejo, da naj bi svetovno prebivalstvo naraščalo do kakšnih devet milijard – to naj bila nekakšna zgornja meja. Število svetovnega prebivalstva naj bi se vsako leto v povprečju povečalo za 1,2 odstotka, kar pomeni nekaj več kot 40 milijonov na leto. Po drugi strani pa strokovnjaki ugotavljajo, da naraščanje števila svetovnega prebivalstva pojenjuje in da je danes zelo težko napovedati, kaj se bo na tem področju dogajalo v prihodnjih dvesto letih, ko zdajšnjih napovedovalcev zanesljivo ne bo več med živimi.

Bo prebivalstvo zaradi prenaseljenosti – tako kot živali – podvrženo naravni selekciji? Bodo spet kakšni virusi ušli iz laboratorijev? Ali pa so številke o zgornjem dopustnem številu svetovnega prebivalstva potegnjene izza ušesa. Pa tudi zaradi migracij je prebivalstvo po svetu težko nadzorovati, preštevati in mu prerokovati. Marsikje po svetu lahko že zdaj preštejejo samo prebivalstvo v mestih; koliko duš živi na podeželju, ne ve nihče.

Glede na to, da število prebivalcev v Evropi upada, narašča pa v Aziji, Afriki in tudi v Južni Ameriki, bo migracij v prihodnje zagotovo še precej več. Tudi v Sloveniji bodo morali po ocenah slovenskih demografov za pokojnine služiti priseljenci. Od kod? Kdo ve.