Tiskane izdaje
Predstavljajte si, da bi se lahko vrnili za risalno mizo in na novo začrtali urbani prevoz od temeljev navzgor. Kakšen bi bil videti? Gotovo povsem drugačen kot danes.
Za začetek ne bi nihče zasnoval sistema, kjer najpogostejša oblika prevoza stane na deset tisoče evrov in 96 odstotkov časa ni v uporabi. Tako je: avtomobile uporabljamo le štiri odstotke dneva in so ena najdražjih stvari, ki jih imajo družine. To pa je šele začetek zapravljanja. Ljudje vsak teden zapravijo ure in ure za volanom avtomobila. Vsa ta individualna uporaba avtomobilov pa povzroča zastoje, ki Evropo stanejo 100 milijard evrov na leto v izgubljeni produktivnosti.
Dobra novica je, da obstaja alternativa svetu, ki je videti kot parkirišče in se premika kot prometni zamašek. Nove tehnologije – od pametnih telefonov do samovozečih avtomobilov – nam omogočajo, da urbano mobilnost zastavimo po meri prihodnjih generacij. Prav tako ni potrebe, da bi začeli znova. Moramo zgolj začeti pametneje uporabljati sredstva, ki že danes obstajajo v vsakem mestu po svetu.
Da, govorim o avtomobilih, javnem prevozu, kolesih in celo naših nogah. Študije kažejo, da se deljene oblike prevoza med seboj dopolnjujejo. Za uporabnike aplikacij za deljene prevoze, kakršna je Uber, je manj verjetno, da so lastniki avtomobila, in bolj verjetno, da uporabljajo kolesa, avtobuse in podzemno železnico. Ko bomo končno živeli v svetu, kjer si bomo vsako vožnjo delili, bomo lažje krmarili proti naši urbani prihodnosti.
Množični prevoz je v mnogih krajih nadvse učinkovit način za premikanje milijonov ljudi po mestu. Vendar ne more doseči vsakega praga brez milijard evrov dodatnih investicij, česar pa si večina mest ne more privoščiti. Zato celo v mestu z odlično mrežo javnega prevoza, kakršno je Berlin, kar 45 odstotkov Berlinčanov pravi, da se na pot raje odpravijo z avtom – v primerjavi z 22 odstotki, ki se odločijo za javni prevoz.
S pobiranjem potnikov tam, kjer jih odloži metro, deljeni prevoz podaljša doseg javnega prevoza brez dodatnih stroškov za davkoplačevalce. V mestih po vsem svetu lahko opazimo, da ljudje z Uberjevo pomočjo prepotujejo prvi kilometer na delo in zadnji kilometer domov. V zunanjem obroču Londona, na primer, se med jutranjo konico skoraj 30 odstotkov Uberjevih voženj konča manj kot 200 metrov od železniške ali metro postaje.
Danes nova tehnologija prvič sploh omogoča množično souporabo avtomobilov. To, da bi več ljudi uporabljalo manj avtomobilov, je sicer stara ideja, ki se je porodila že med naftno krizo v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Vendar so ji pametni telefoni v naših žepih vdihnili novo življenje. Aplikacije, kakršna je Uber, lahko hipoma povežejo ljudi, ki so namenjeni v isto smer ob istem času. Potniki si tako delijo vožnjo in razdelijo stroške. Ta model se je izkazal za učinkovit način zmanjševanja zastojev in onesnaževanja. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je takšna storitev uberPOOL zmanjšala ogljikove izpuste za 55.560 ton in prihranila več kot 23 milijonov litrov goriva.
Na dolgi rok gre za zagotavljanje resne alternative individualnemu lastništvu avtomobilov. Kadar je deljena vožnja čez mesto cenejša in enostavnejša kot iskanje vaših ključev, navodil za pot, parkirnega mesta in avtomobila – zakaj bi ga potem sploh še imeli?
Avtomobili, ki vozijo sami, bodo mestom omogočili skok v prihodnost, kjer je več prostora za parke, šole in domove ter manj gneče. Študija OECD je na primer ugotovila, da je število avtomobilov na cesti tako mogoče zmanjšati za 90 odstotkov ali celo več. Samovozeči avtomobili bodo tudi precej izboljšali varnost na cestah. V avtomobilskih nesrečah vsako leto umre več kot 1,3 milijona ljudi, večina zaradi človeške napake. K rešitvi te tragedije pa lahko pripomore tehnologija.
Boljša prihodnost je na dlani. Imamo tehnologijo. Potrebujemo samo še primerno ureditev, ki bo sprostila njen izjemen potencial. Danes preživeta pravila v mnogih državah močno ovirajo souporabo avtomobilov. Mesto, ki bo sprejelo deljene oblike prevoza, bo postalo mesto, v katerem ljudje zapravijo manj časa v prometnih zamaških in z iskanjem parkirnega mesta; mesto, kjer ljudje zapravijo manj denarja za avtomobile in vožnje; mesto, ki živi in diha lažje.
***
Travis Kalanick izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Uber
---
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
