Tiskane izdaje
Petindvajset let nemško-slovenskih odnosov je vzrok za veliko veselje. Nemčija in Slovenija že četrt stoletja tesno in v medsebojnem zaupanju sodelujeta pri oblikovanju prihodnosti Evrope.
Pot, ki jo je Slovenija prehodila od neodvisnosti do članstva v EU, ni nekaj samoumevnega, ampak je del izjemne zgodbe o uspehu. Nekatere države članice se zdaj upirajo ideji evropske integracije in se vedno bolj umikajo v svoje nacionalne okvire. Toda slovenski model dokazuje, da si samozavestna nacionalna država in članstvo v EU ne nasprotujeta.
Majhni so včasih zelo veliki
Od pristopa k EU si je Slovenija v krogu evropskih partnerjev pridobila priznanje in spoštovanje. Slovenija spada med najmanjše članice EU, a včasih so tudi majhni zelo veliki! V Evropi velikost in število prebivalcev neke države nista toliko pomembna. Tisto, kar šteje, so kreativnost in ideje, s katerimi se država vključuje v Evropo. Evropska politika deluje le v timu. Vse države članice – velike ali majhne, vzhod ali zahod, sever ali jug, ustanovitvene ali nove članice – so pozvane, da skupaj poganjajo motor Evrope in mu dajejo nov zagon. In tukaj se na Slovenijo lahko zanesemo.
Mnogi so zdaj zelo zaskrbljeni o prihodnosti EU: begunska problematika, gospodarska in finančna kriza, socialno izključevanje, izstop Združenega kraljestva iz EU – in z naštevanjem sedanjih problemov bi lahko še nadaljevali. Toda preizkušnje so za Evropo vedno pomenile tudi napredek. Krizo moramo razumeti kot priložnost. Skupaj nam bo uspelo poiskati konkretne rešitve, tako kot nam je to uspelo v primeru finančne krize ali nazadnje, vsaj v osnovi, na področju evropske begunske politike.
Vendar moramo sprejeti tudi, da ni preprostih rešitev za zapletena vprašanja. Ogroženost zaradi mednarodnega terorizma, podnebne spremembe ali posledice vojne v Siriji – vse to so kompleksna vprašanja, na katera ni nikoli mogoče najti hitrih in enostavnih odgovorov. V nasprotju s tem populisti državljanke in državljane zavajajo s preprostimi rešitvami. Njihove kampanje temeljijo na lažeh in stereotipih. Vzbujajo strahove. Temu moramo odločno nasprotovati. Ne gre samo za vprašanje človeške spodobnosti, poštenosti in verodostojnosti, temveč tudi za vprašanje političnega razuma.
Konflikti se ne rešujejo več na bojišču
Mir na evropski celini ni nekaj samoumevnega. Ustanovni očetje in matere EU so dobro vedeli: tesna povezanost evropskih držav je najboljši recept proti vojni in diktaturi na naši celini. Pogosto krvavi boji preteklosti so izbojevani. Kakšna sreča – in hkrati obveza. Kdo bi to lahko vedel bolje kot ljudje, ki so bili nekoč državljanke in državljani nekdanje Jugoslavije? Konflikti in nesoglasja med partnerji EU se na srečo ne rešujejo več na bojišču, temveč v konferenčnih dvoranah v Bruslju. Tega uspešnega evropskega projekta ne smemo nikoli postaviti na kocko.
Kakšna naj bo v prihodnosti celina, na kateri skupaj živimo? Predstavljam si Evropo, v kateri so vse članice uvedle evro kot skupno, močno valuto. Kot kraj, na katerem smo vzpostavili socialno varnost za vse. Želim si Evropo s sodobnim in močnim gospodarstvom. Evropo, ki bo svetu služila kot zgled na področju varstva podnebja in okolja. Evropo, ki bo naša domovina, odprta za svet, in ki bo pozdravila priseljence. Evropo, v kateri bosta demokracija in pravna država tudi v prihodnje zagotovljeni na najvišji ravni. Evropo, ki bo svoje zunanjepolitične in varnostne interese v svetu zastopala z enim glasom.
Nemčija in Slovenija sta članici v tej veliki evropski družini. Poleg tega se državljanke in državljani naših držav izjemno dobro razumejo tudi na osebni ravni. Trgovina cveti, gospodarski odnosi so odlični, akademska izmenjava poteka na visoki ravni. Slovenci in Nemci se poznajo in cenijo, kjerkoli se srečajo.
Nemčija in Slovenija sta že 25 let druga drugi dragoceni partnerici v prizadevanjih za našo skupno idejo o prihodnosti Evrope. Na to smo lahko ponosni in za to si bomo s skupnimi močmi še naprej prizadevali.
***
Prispevek je mnenje avtorja
***
Michael Roth je od leta 1998 poslanec nemškega zveznega parlamenta in od leta 2013 državni minister za Evropo na zveznem ministrstvu za zunanje zadeve.
