Trajnostni razvoj v ustavo!
pet, 22.06.2012, 09:00
Trajnostni razvoj v ustavo!
V ustavo je treba vnesti določbo, da se bo Slovenija razvijala uravnoteženo.

V spopadu z gospodarsko krizo so voditelji najvplivnejših držav na svetu ob koncu letošnjega srečanja G8 v Camp Davidu sprejeli izjavo, da morajo njihove vlade spodbujati gospodarsko rast in hkrati zmanjševati dolg. Poleg tega so voditelji ZDA, Japonske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Kanade, Italije in Rusije ugotovili, da so njihova gospodarstva v tako različnih položajih, da ni mogoče sprejeti skupnih ukrepov.

To ugotovitev lahko v celoti prenesemo na evropska tla. Tudi v Evropski uniji so gospodarstva držav v različnih položajih, zato ni moč najti rešitve za pot iz krize po enem kopitu. Seveda je pomembno, da poznamo tudi tuje zamisli in izkušnje. Zanimiva je izkušnja Islandije. Ko so se leta 2008 znašli v res globoki gospodarski in družbeni krizi, so ugotovili, da jim ustava ne daje nobenih izhodišč, kako iz krize. V ustavi tudi ni bilo nobenih mehanizmov, ki bi Islandijo vnaprej obvarovali pred gospodarskimi stranpotmi. Na izviren, vendar demokratičen način so državljani sami pripravili predlog nove ustave, ki med novostmi poudarja odnos do naravnih virov. Nova ustava je začela veljati lani. Islandci bodo spet ribiči in nikoli več svetovni bankirji. Državo je zajel val optimizma, ki je dobra popotnica, da se spet vrne blagostanje.

V Sloveniji nismo v taki krizi kot na Islandiji, obstaja pa možnost, da se ji približamo. Tudi naša ustava ni pomagala, da bi zajezili pohlep mešetarjev. Nimamo dolgoročne vizije razvoja in ni čudno, da smo se zadnjih 20 let razvijali kaotično in pristali v slepi ulici, kjer so na hudi preizkušnji tudi osnovne določbe ustave, ki določajo Slovenijo kot demokratično, pravno in socialno državo. Ustava se na zrelostnem izpitu, ki ga predstavlja sedanja kriza, ni obnesla. Sklep je logičen: ustavo je treba izboljšati.

Kaj naj bi bila bistvena sprememba ustave

V ustavo je treba vnesti določbo, da se bo Slovenija dolgoročno uravnoteženo (trajnostno) razvijala. S tem bi dobili vizijo razvoja, ki je povsem skladna z načeli Evropske unije, in odpravili bistveno pomanjkljivost sedanje ustavne ureditve. Pri viziji in strategijah za uresničevanje razvoja je nujno treba upoštevati vse slovenske posebnosti in prednosti, gledano z evropske perspektive. Dvajset let nas politiki prepričujejo, da Slovenija ni nič posebnega v primerjavi z drugimi državami. Z lahkoto smo evropski pravni red prepisovali od držav, s katerimi se v resnici težko primerjamo. Posledica je, da v številnih primerih evropska zakonodaja ni pisana na našo kožo.

Ko sem v prejšnjem desetletju služboval v sistemu OZN (kot vodja urada za Evropo v Svetovni meteorološki organizaciji), sem spoznal, da Slovenija s svojo posebnostjo v Evropi res ni nič posebnega. Prav vsaka država je nekaj posebnega. Če pogledamo le manjše države, od Moldavije, Albanije, Švice do Irske in Islandije, je vsaka nekaj posebnega in vsaka ima svoja naravna bogastva. Moldavija je kljub najrodovitnejši zemlji najrevnejša država v Evropi. Podobno je z Albanijo. Irska in Islandija sta v globoki krizi.

In kako je uspelo Švici? Leta 1999 so spremenili ustavo in ena najpomembnejših novosti je bila zaveza za trajnostni razvoj. V ustavi so posebej opredeljene vode, gozd, lovstvo in ribištvo, tranzitni promet itd., prav tako tudi vse posebnosti, ki jih imajo. Proračunski odhodki so omejeni s predvidenimi proračunskimi prihodki. Zlato fiskalno pravilo je torej skupaj z zavezo za trajnostni razvoj zagotovilo, da se bremena dolgoročno ne prenašajo na prihodnje generacije. V Švici so znali že v preteklosti svoje posebnosti in prednosti izkoristiti sebi v prid. Z novo ustavo so si svoje prednosti še utrdili. Države, ki se svojih primerjalnih prednosti ne zavedajo, bodo še naprej capljale za drugimi.

Kako prepričati ljudi

Veliko ljudi ima v času gospodarske krize velike težave s preživetjem od danes do jutri in jih dolgoročne rešitve ne zanimajo. Zato je treba posebej poudariti, da trajnostni razvoj tudi kratkoročno lahko pripomore h krepitvi gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest. Samo programi, kot so trajnostna energetska prenova zgradb, oživitev verige predelave lesa, prehranske samopreskrba, prehod na obnovljive vire energije, gospodarjenje z materialnimi viri, modernizacija železniškega omrežja in boljša pripravljenost na naravne nesreče, lahko razmeroma hitro zagotovijo več deset tisoč delovnih mest.

Velika slovenska posebnost je razdrobljeno lastništvo, pa najsi gre za lastništvo gozdov, kmetijskih zemljišč ali stanovanjskih stavb oziroma stanovanj. Brez poudarka na ustreznem povezovanju množice lastnikov za potrebe učinkovitega gospodarjenja z lastnino ne bo šlo. Pri tem je najpomembnejša podpora občin v sodelovanju z državno upravo. Zaveza za trajnostni razvoj pomeni tudi boljšo organiziranost in ustreznejše prioritete v državni upravi.

Zelo pomembno mesto dobi ministrstvo za trajnostni razvoj, ministrstvi, zadolženi za infrastrukturo in finance, pa dobita bolj servisne naloge. Ministrstvo za zdravje bi se bolj usmerilo v preventivo, kar bi pozitivno vplivalo na zdravje prebivalstva in hkrati zmanjšalo stroške zdravstvene blagajne. Skladno z usmeritvami trajnostnega razvoja bi ministrstvo za obrambo našlo svoj pravi smisel v krepitvi zaščite in reševanja, ki ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in razpoznavno vlogo v regiji.

Ob vse pogostejših naravnih nesrečah to pomeni pomemben prispevek k preprečevanju izgube življenj in zmanjšanju škod doma; v mednarodnem prostoru, predvsem na Balkanu, pa precej več kot simbolično pomoč. Tudi znanost in šolstvo se morata prilagoditi novim prioritetam, predvsem z večjim poudarkom na slovenskih primerjalnih prednostih, gledano z evropske perspektive. To pa ne gre brez krepitve ustvarjalnosti in sodelovanja. Če država ne zna spodbujati ustvarjalnosti pri sebi, potem ima težave tudi pri spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti gospodarstva.

Kako se izogniti 
politični polarizaciji

Po svetu in tudi pri nas od nekdaj prevladujeta dva tabora ljudi. Eden teži k ohranjanju obstoječega, drugi je bolj odprt za spremembe in napredek. Za oba tabora sta pomembna gospodarstvo in sociala, vse bolj pa tudi okolje. In če so vse te tri komponente dolgoročno uravnotežene, govorimo o trajnostnem razvoju. Na srečo ima trajnostni razvoj v Sloveniji globoke korenine, na žalost pa se tega premalo zavedamo, čeprav je to velika prednost že v primerjavi s sosednjimi državami.

Da imamo dobro ohranjene gozdove, značilno kulturno krajino in dobro ohranjene zgornje dele vodotokov, izvrstno pitno vodo skoraj povsod, razmeroma zdravo hrano – vse to je plod trajnostnega razvoja. Le da je beseda, ki to opisuje, razmeroma nova. Prvi tabor ljudi bomo prepričali s slovensko tradicijo, drugega pa prepričujejo vzori trajnostnega razvoja, ki jih vse več prihaja od drugod.

Kako se lotiti prenove ustave

Če se zadeve lotimo prav, nam ne more spodleteti. V Švici so se prenove ustave s poudarkom na trajnostnem razvoju lotili v mirnem času pred svetovno gospodarsko krizo in v skladu z veljavnimi pravili. Na Islandiji pa so se prenove lotili v času najgloblje krize, ki je pripeljala državo do bankrota. Prenovo so prevzeli ljudje v svoje roke, in to po načelih demokracije – od spodaj navzgor. Državne institucije so se vključile šele v procesu sprejemanja nove ustave.

Kaj pa pri nas? Okoljske nevladne organizacije in tudi nekatere politične stranke se zavzemajo za zeleni razvojni preboj. Če gre za spremembo ustave z zapisom trajnostnega razvoja kot temeljne razvojne usmeritve, omejevanje s katerokoli barvo gotovo ni smiselno. Gre preprosto za razvojni preboj, ki je izvedljiv in pisan na našo kožo. Mislim, da je dobro, da se ideja prenove slovenske ustave z ustreznim poudarkom na trajnostnem razvoju razvije kot civilna pobuda, prvi koraki v to smer so že narejeni, s povečevanjem podpore pa bo dobila tudi potrebno politično težo.

***

Prispevek je mnenje avtorja 
in ne izraža nujno stališča uredništva.

Dušan Hrček, nekdanji direktor Hidrometeorološkega zavoda
RS (1993–2001), vodja urada
Svetovne meteorološke
organizacije za Evropo 
(2002–2008).

povezane vsebine
delo.si/mnenja –––––– 
Prispevek je mnenje avtorja 
in ne izraža nujno stališča uredništva.



Trajnostni razvoj v ustavo!

Trajnostni razvoj tudi kratkoročno pripomore h krepitvi gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest. Foto: AFP/ Christophe Simon

Prijavi sovražni govor