Trije dnevi, tri zmage?

Ko sem videl Petrov prvi polet na včerajšnji tekmi, sem dobil občutek, da je mogoče na novi letalnici doseči nov svetovni rekord. Do tistega trenutka sem si namreč mislil, da letalnica nima možnosti za nov mejnik. Ocena Petrovega skoka, pet dvajsetic, je svojevrsten dosežek, ki bo v njegovi karieri zapisan z velikimi črkami. Do razglasitve najboljše trojice je bilo mogoče na njegovem obrazu razbrati posebne občutke, ki so ga prevevali. Veliko je povedalo tudi to, kako je nekajkrat poudarjeno izdihnil ... Nam gledalcem je lažje prenašati ta pritisk kot njemu, ki tekmuje na novi letalnici pred množico domačih navijačev. V drugi seriji bi bil lahko, denimo, za 20 m krajši in bi nazadoval na 5. mesto. Vendar glede na njegov značaj in formo o zmagi nisem dvomil.

Freundov rezultat me ni presenetil. Letalnica je nekaj drugega kot skakalnica. Računal sem, da se bo uvrstil med 3. in 6. mestom. Obdržal je stik z najboljšimi. Če bi bila zadnja tekma sezone še isti dan, bi možnosti za veliki kristalni globus s 70:30 odstotkov pripisal v Prevčevo korist. Vendar pa bo v nedeljo nov dan, nova tekma, drugačne razmere od včerajšnjih, na razplet pa bo poleg naštetega vplivala še dnevna forma.

Petru želim, naj neobremenjeno uživa v poletih. Vsa Slovenija bo z njim v obeh možnih scenarijih: dobrem in slabem. Če letos ne osvoji prestižne lovorike, jo bo zagotovo še v prihodnosti. Prepričan pa sem, da s sproščenostjo rezultat ne bo izostal.

Slovenska ekipa je pokazala odlične predstave. Super bi bilo, če bi letos na vsaki planiški tekmi osvojili po en vrh in bi bil izkupiček: trije dnevi, tri zmage.