Turistični tokovi so se spremenili

Taleb Rifai iz Svetovne turistične organizacije v ZN poudarja, da nobena destinacija ne more graditi uspešnega poslovanja na nesreči drugih.

Objavljeno
14. september 2016 00.23
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Čeprav je turizem gospodarska dejavnost, ki najbolj spodbuja svetovna ljudstva k miru, saj je potovanje po Mahatmi Gandhiju »jezik miru«, je hkrati turizem zelo odvisen od trajnostne rasti in miru. Trajnostnost in mir sta dve plati istega kovanca, je dejal generalni sekretar Svetovne turistične organizacije v ZN (UN WTO) Taleb Rifai, ki je tokrat že tretjič obiskal Slovenijo, in takole pojasnil:

»Dovolj, da vidiš Slovenijo enkrat, in se potem rad vračaš. Vedno znova vidim, koliko potrebujem, da jo dodatno spoznam. To je majhna država, ki nosi veliko in zelo pomembno sporočilo za ves svet. Zato gledam na Slovenijo kot na primer dobre prakse, s katero bi spodbudili druge dele sveta. Po srečanju s premierom in predsednikom države sem lahko spoznal, kako odločno ste na najvišji politični ravni pripravljeni spremeniti državo na bolje.«

Kako preusmerjanje turističnih tokov vpliva na globalno turistično podobo? Kako se je zmanjšanje turistov v Egiptu ali Turčiji izrazilo na drugih trgih?

Nobena destinacija ne more graditi svojega uspešnega poslovanja na nesreči drugih destinacij. To je lekcija, ki smo se je naučili iz prejšnjih izkušenj. Ni res, da določene destinacije živijo in se razvijajo na račun tuje nesreče. Mnogi menijo, da gre letos Španiji v turizmu dobro zato, ker Turčija, Egipt ali Tunizija izgubljajo. To sploh ne drži. V omenjenih treh državah so izgubili približno 2,2 milijona turistov, samo Španijo je letos obiskalo vsaj šest dodatnih milijonov turistov. Če bi torej vsi, ki niso šli v prej omenjene države, šli v Španijo, to ne bi pojasnilo velike španske rasti. Španiji gre dobro, ker dela dobro in dela prave stvari. Sloveniji bo šlo dobro, ker bo delala dobro. Če tvoji sosedje poslujejo dobro, bo šlo dobro tudi tebi. Če tvoj sosed ne posluje dobro, si za tak položaj malo odgovoren tudi ti ...

Kako naj se turizem spopada s terorističnimi grožnjami? Nekatere države gradijo zidove in ograje na mejah. To ne more biti skladno s trajnostnim turizmom, ki ga zagovarjate v UN WTO.

Najprej – nikoli se ne bi smeli odzvati panično, nikoli dovoliti psihologiji strahu, da bi vladala naši usodi. To je natanko tisto, kar hočejo doseči teroristi. Morali bi biti zelo budni, izboljševati našo varnostno pripravljenost, biti pripravljeni na vse. Noben kraj na tem svetu ni imun, noben nedosegljiv. Vseeno bi morali ohraniti odprte meje, omogočati pretok ljudi. Če bi ustavili trend odpiranja, bi prizadeli le sami sebe. Mislimo, da ščitimo sebe, v resnici bi dolgoročno prizadeli zgolj sebe. Politika zapiranja mej in gradnje zidov ne more biti uspešna. Uspeh EU in drugih držav je v odprtih mejah. To je prinašalo uspehe in prednosti. Iskreno upam, da bodo voditelji v Evropi nadaljevali mentaliteto in odprtost. Vrednote EU so predragocene, da bi jih žrtvovali zaradi incidentov, na katere se moramo odzvati s trdno odločenostjo.

Kako se lahko število turistov vsako leto povečuje po vsem svetu in hkrati ohranja okolje, od katerega je turizem odvisen?

S pravo politiko upravljanja (inteligentno), z uporabo tehnologij, inventivnih idej. Turistična industrija je še vedno zelo konservativna. Misliti bi morali hitreje in zunaj ustaljenih praks. Vsakokrat spomnim, da je šel človek prej na Luno, kot si je izmislil kolesca za kovčke. Turistična industrija bi lahko naredila veliko več, da bi izboljšala sposobnost, da bi oskrbela več ljudi. In z upravljanjem množic bi lahko poskrbeli za druge centre, čeprav v bližini najrazvitejših in najbolj razvpitih destinacij, ki so preveč oblegane. Ni nujno, da so vsi, ki so na Bledu, v istem trenutku ob jezeru, v istem mesecu, v isti sezoni. V bližini bi potrebovali zanimivosti, ki bi pritegnile ljudi. Imeli bi več gostov, ki bi prišli k jezeru, vendar ne vsi ob istem času.

Tu je tudi problem sezonskosti.

Dandanes ni sprejemljivo, da so nekateri hoteli odprti samo pet ali največ šest mesecev na leto. To je zapravljanje naložb. Morali bi biti kreativni, zmogljivosti bi morale biti odprte vseh 12 mesecev, če ne več na leto. Določene destinacije poslujejo že »14 mesecev na leto«, ker ustvarjajo nove produkte in nove atrakcije. Bled je verjetno še lepši pozimi kot poleti. Zakaj bi bila potem zima mrtva sezona za tukajšnji turizem?

Toda vse več turistov je na določenih destinacijah past za turizem, denimo v Benetkah, Barceloni, Parizu ...

Župana Barcelona in Benetk sem vprašal, ali predstavljata le ljudi, ki živijo v historičnem mestnem jedru. In zakaj ne tudi prebivalcev zunaj mestnega jedra? Zakaj se meščani Benetk pritožujejo nad turisti, prebivalci zunaj Benetk pa se pritožujejo, ker turistov ni dovolj? Tudi ti prebivalci bi morali biti županova skrb. Ne moremo misliti samo, kako ustavljati turiste, ampak, kako jim zunaj teh središč ponuditi druge možnosti.

Kako komentirate predlog madžarskega komisarja za turizem Gusztava Bienertha, da bi morali organizirati regionalne olimpijske igre?

To je fantastična ideja, ker je modra, odgovorna in izhaja iz trajnostnega značaja olimpijskih iger. Madžarski predstavnik je dejal, da jih bodo pri tej kandidaturi vodile možnosti in posledice takih iger za Budimpešto ter Madžarsko. Idealno bi bilo, da pri pripravi takih iger gradiš samo tisto, kar bi moral graditi v vsakem primeru in igre uporabiš kot priložnost za uresničitev nujnih načrtov. Najbolj je pomembno, kaj bo z infrastrukturo po končanju iger. Dober primer je Barcelona. Olimpijske igre so Barcelono postavile na višjo raven.

Torej ima Budimpešta prav, ko je priglasila kandidaturo?

Moj položaj mi ne dovoljuje, da bi favoriziral katerega od kandidatov. Sem pa naklonjen organizaciji regionalnih olimpijskih iger. Mislim, da so pri tej priglasitvi nameni pošteni in iskreni. Navdušen bi bil, če bi del iger, denimo veslanje, potem organizirali na Bledu, v Ljubljani ali kje blizu v gorskem svetu. Imel je prav: ko so olimpijske igre v velemestih, od tega niso imele koristi niti druga mesta v isti državi. Zato sem vesel takih pobud.