Tiskane izdaje
Skoraj pol stoletja sem se ukvarjal s turizmom na teoretični in praktični ravni. Začetek je bil študij, nato strokovna izpopolnjevanja doma in v tujini vključno s Svetovno turistično organizacijo (WTO). V praksi sem začel v Radenski in s sodelavkami in sodelavci dosegel zavidljive rezultate v zdraviliški in drugih vejah turizma. Kot avtorji strategije turizma v Pomurju smo od šestdesetih let naprej finančno in kadrovsko razvili nove destinacije in produkte, ki so se uspešno in povezani pod skupno streho Radenske razvili v nosilce uspešnega razvoja turizma v Pomurju (Moravske Toplice, banovske toplice, prvi naturistični kamp termalnega turizma pri nas in v širši regiji, Terme Lendava, hoteli v pomurskih središčih), ter začeli širiti povezovanje in razvoj turizma v širšem delu severozahodne Slovenije. Ob tem sem uporabil izkušnje in dobre primere uspešnega razvoja turizma v Avstriji in drugih turističnih državah. Turistično dejavnost sem nadaljeval v Sloveniji kot član zadnje jugoslovanske vlade v Beogradu s široko razvejenim sodelovanjem s tujino in končno sem se po osamosvojitvi Slovenije kot poslanec državnega zbora 16 let ukvarjal pretežno z gospodarstvom s poudarkom na turizmu. Tako sem si nabral številne dobre in slabe izkušnje. Nekatere želim uporabiti pri nastajanju nove strategije slovenskega turizma s predlogi in tudi opozorili z željo, da ta strategija ne bi obležala v predalih in pri neizkoriščenih priložnostih za razvoj turizma z neštetimi pozitivnimi učinki za hitrejši trajnostni in skladnejši razvoj države.
Naložbe v turizem
Dobra je usmeritev strategije v povečanje naložb v turizem. Ob podjetniških naložbah v hotele so pogoj za razvoj turističnih destinacij naložbe v splošno in specifično turistično infrastrukturo. Namesto jamranja, zlasti v nekaterih privlačnih destinacijah, o prevelikem obisku turistov in celo predlogov za omejitve za »zaščito« stalnih prebivalcev in vikendašev, bi na vseh ravneh morali skrbeti za infrastrukturo, nujno potrebno za turizem. Predvsem mislim na ureditev prometa, parkirišč, sanitarij in okolja nasploh. Tu lahko za zgled služi Ljubljana. Zgledov iz tujine, na primer sosednje Avstrije, imamo nešteto. Pa tudi domače Olimje je lahko za zgled. Odgovorni tako na lokalni kot na državni ravni morajo, če hočejo razvijati turizem, poskrbeti za preizkušene modele financiranja. Na lokalni ravni je pomembno, da – tako kot v Avstriji – vsi, ki imajo koristi od turizma, prispevajo sredstva: trgovci, obrtniki, gostinci, hotelirji in tudi ponudniki rekreativnih storitev, upravljalci smučarske infrastrukture, kopališč … Za večje projekte za razširitev in kakovost turistične ponudbe je treba vzpostaviti sistem, da poleg lokalne skupnosti prispevajo širše skupnosti oziroma regije ter končno tudi država. Odmisliti bi morali predloge, da bi država in njene ustanove, recimo Slovenska turistična organizacija (STO), posegale v že premajhna sredstva turistične takse, ki jo plačujejo turisti za storitve, ki niso vključene v ceno hotelskih storitev.
Strategija trženja
Premajhna vlaganja v promocijo so bila doslej eden glavnih vzrokov za nedovoljšnji obisk in nizko potrošnjo turistov. Do pozitivnih sprememb je prišlo v zadnjih letih in to se kaže v rezultatih predvsem v porastu števila turistov in prenočitev. Žal ne dovolj pri finančnih učinkih povečanega obiska. Zato sta nujna povečanje obsega sredstev in kakovostno ciljno usmerjena politika promocije. Obetavna je napoved STO za večja vlaganja v pritegnitev plačilno sposobnejših in tudi zahtevnejših turistov, ki bi ob kakovostno izboljšani in bogatejši ponudbi zagotavljali tudi večji prihodek. Druga zelo pomembna sprememba v turistični politiki Slovenije tako na lokalni kot na regionalni in državni ravni bo miselni »preskok Trojan« in usmeritev obiska turistov v severovzhodni del Slovenije, ki ima za potencialne sodobne turiste obilo privlačnih destinacij. Naj samo omenim nekatere: neokrnjena narava, haloška, slovenskogoriška in prekmurska vinogradniška območja, Pohorje, termalna in mineralna zdravilišča, raznovrstna in odlična kulinarika, prometna dostopnost iz raznih emitivnih območij, obmejna lega z zanimivimi državami Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, številne privlačne turistične kmetije ter prijazni in turistom naklonjeni ljudje. Dokaz privlačnosti teh destinacij je velik porast domačih turistov in tudi številnih tujcev, ki se v teh krajih odločajo za daljše ali celo trajno bivanje.
Razmišljanje o organiziranju novih regij kot npr. »Panonska« je nesmiselno. Upoštevati je treba že uveljavljene regije z značilno ponudbo in privlačnostmi. Odveč so izmišljeni »resorti«, kot npr. Terme 3000, ki potencialnemu turistu ne povedo nič konkretnega in privlačnega.
Za promocijo turizma in boljšo prepoznavnost Slovenije bi v tujini morali bolj izkoristiti izjemne dosežke naših športnic in športnikov, kulturnikov in znanstvenikov s številnimi dosežki v samem svetovnem vrhu.
Kadri: izobraževanje
Očitno je v Sloveniji kljub ustanavljanju turističnih fakultet in drugih šol vidno pomanjkanje gostinsko-turističnih strokovnih kadrov, organizatorjev in vodilnih ter drugih za turizem nujno potrebnih poklicev, kar je velika ovira za kakovosten razvoj turizma. Poleg drugih strokovnih predmetov je nujno dati večji poudarek kakovostnemu učenju tujih jezikov že od osnovne šole naprej.
Le z dobro plačanimi delavci bo možno zagotoviti kakovosten turizem in doseči želeno in potrebno pritegnitev plačilno sposobnih turistov, podaljševanje bivanja in njihovo večjo potrošnjo. S tem se izognemo masovnemu turizmu in nesorazmernemu obisku dobro obiskanih destinacij. Ob tem pa moramo tudi upoštevati ustvarjanje monopola in dominacije podjetnikov, ki se v nekaterih primerih tudi v sodelovanju z odgovornimi lokalnimi funkcionarji (klani in strankami) poskušajo zavarovati pred konkurenco, ki je nujna za privlačnejšo ponudbo. Ustvariti je treba urejeno poslovno okolje in dvig poslovne kulture, ki je pereč problem slovenske družbe. Lokalne skupnosti in odgovorni za razvoj turizma morajo spodbujati ravnotežje v prid turizmu in lokalnim prebivalcem. Vprašanje je, zakaj tega problema ni na območjih s privlačnimi, a neizkoriščenimi možnostmi za razvoj turizma, predvsem v severovzhodni Sloveniji in tudi drugje. Tu je predvsem velika odgovornost in priložnost za lokalne in regionalne dejavnike. Predvsem pa mora država (vlada in DZ) prek nove strategije, razvojne politike in promocije spodbuditi preusmeritev v smeri skladnejše politike in izkoriščanja vseh potencialov za razvoj turizma v celotni državi.
Zaščita naravnih bogastev
Nujna je učinkovitejša zaščita nekaterih naravnih virov, posebno termalnih in mineralnih voda. Po opozorilih ustanov in strokovnjakov postaja naravnost alarmantno hitro manjšanje zalog in kakovosti termalnih in v zadnjem času tudi mineralnih voda. To ogroža razvoj paradnega konja – zdraviliškega in termalnega turizma, ki je vseskozi ena najbolj privlačnih vej turizma tako za tuje kot za domače goste. Da o preventivnih in kurativnih pozitivnih učinkih niti ne govorimo, vključno s pritiskom na že tako problematično in obremenjeno zdravstvo. Nič ne pomagajo zapisane lepe besede o dostopnosti do vode v ustavi.
Znanstveno utemeljene informacije in opozorila na dogajanje pri izkoriščanju mineralnih in termalnih vrelcev kličejo po učinkovitejših ukrepih zlasti izvršilne in zakonodajne veje države. Očitno analize in opozorila številnih strokovnih ustanov, kot so ARSO, MOP, Geološki zavod in druge ustanove, ki prejemajo in analizirajo poročila koristnikov teh dragocenih naravnih virov, usodnih za zdraviliški turizem in druge dejavnosti, niso dovolj. Tu mora nujno bolj odločno poseči zlasti vlada.
Zanimivo je to vprašanje močno povezano tudi z lastnino podjetij, ki se ukvarjajo s polnjenjem mineralnih vod. Res je, da so vrelci v lasti države. Toda prepričan sem, da sama koncesija in koncesijska dajatev (ki so je vesele tudi lokalne skupnosti), ni zadostna zaščita teh dragocenih naravnih virov. Če lastnike podjetij, ki se ukvarjajo npr. s polnjenjem in prodajo mineralnih vod (primer Radenske), kot glavni cilj zanima dobiček (in z njim tudi suvereno razpolagajo) in še posebno, če nimajo izkušenj in posluha za vrelce in nastanek teh virov ter njihove dinamike, lahko nehote ali brezbrižno z dobrimi rezultati ogrozijo vrelce. Zato – morda za marsikoga heretična misel: za učinkovito zaščito vrelcev bi ti morali v večinskem delu ostati v državni lasti. To potrjuje tudi odnos lastnikov Radenske do skrbi za vrelce in raziskav, saj zlasti podjetja, ki nimajo strokovnjakov in izkušenj z vrelci (geologija, hidrodinamika), zanemarjajo to področje. To je pogoj za res učinkovito zaščito tega naravnega vira.
Sklepne misli
Doslej znane usmeritve strategije so obetavne – upam, da bodo dobronamerne in kritične pripombe prispevale h končnemu predlogu.
Vidi se, da so bili snovalci osnutka z ministrom Počivalškom in njegovo ekipo kompetentni za pripravo tega zahtevnega dokumenta. Želim, da vztrajajo pri osnovnih usmeritvah in da upoštevajo strokovno utemeljene predloge in pripombe. Predvsem pa si želim, da to ne bo eden od številnih dokumentov, ki obležijo v predalu.
Zelo je pomembno, da snovalci dajejo jasne in konkretne predloge vladi in DZ, ki naj se v poslovniško ustrezni obliki (verjetno resolucije ali deklaracije) opredelita do strategije, s čimer bi zavezali vlado in druge ustanove k izvajanju strategije – žal so se mnoge strategije ustavile prav pri izvajanju.
Končno se je treba zavedati pomena turizma kot ene najpropulzivnejših in hitrorastočih dejavnosti v svetu, predvsem pa je treba obravnavati turizem kot zelo kompleksno dejavnost in upoštevati, da to ni kratkoročno podjetniško dobičkonosna panoga. Ne sme se je tretirati kot špekulativno dejavnost (denimo z reševanjem podjetij, kot npr. Istrabenz, Sava), bistven je širši narodnogospodarski pomen, predvsem:
❶ multiplikativni učinki in pozitiven vpliv na številne druge dejavnosti,
❷ turizem je pomemben dejavnik skladnejšega regionalnega razvoja (prenos dohodka iz razvitih v manj razvita območja),
❸ socialni razvoj, zaposlitve in zagotovitev večje mednarodne prepoznavnosti.
V razvoju turizma, predvsem v začetni fazi, so zelo pomembne nevladne turistične organizacije (turistične, kulturne, športne in druge), ki so pogosto začetniki razvoja turizma.
Zelo pomembna je tudi vloga medijev s spodbudo in kritiko ter z ustvarjanjem pozitivne klime za razvoj turizma in ozaveščanje prebivalstva, kajti še vedno velja geslo: Turizem smo ljudje.
Feri Horvat,
ekonomist, nekdanji poslanec DZ
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
