Tiskane izdaje
Druga cev pod Karavankami
Dokumentacija za gradnjo druge cevi predora Karavanke je skoraj pripravljena. Ponovno so zasnovali požarno ventilacijo na graški univerzi in za kar štirikrat povečali površino odvodnih kanalov dima glede na prvotni projekt, ki je bil izveden v prvi cevi pred več kot petindvajsetimi leti. Tudi Avstrijci se učijo, in to na lastnih napakah (požari v Turskem predoru in smučarski vlak v Kaprunu). Avtor požarne ventilacije je dr. Peter Sturm, recenzent pa je Danec dr. Rune Brand, ki vodi uveljavljeno specializirano podjetje za prezračevanje predorov v Švici. »Sturm« pomeni po slovensko vihar, »Brand« pa pomeni požar; Rimljani bi rekli omen est nomen. Oba sta bila z najboljšimi referencami korektno izbrana na razpisu za projektiranje predora.
Vse bi bilo v najlepšem redu, če bi se gospoda morda ozrla okoli, odprla oči in presegla svoj ego.
Na Hrvaškem, kjer so si izmislili že kravato in torpedo pa še kaj, je takoj po požaru v Mt. Blancu nastala zamisel za popolnoma varno požarno 3K-prezračevanje v predoru. Zasnoval ga ni neki ključavničar iz Zagorja, pač pa strojni inženir, po rodu tudi iz Zagorja, vendar z bogato prakso, izkušnjami in referencami: njegove ventilatorje so vgradili Nemci v svoje TBM vrtalne stroje, s katerimi so izvrtali Evrotunel med Francijo in Anglijo.
Toda v državicah, kot sta Slovenija in Hrvaška, kjer lastno znanje še nima veljave, kjer si prometni ministri kar naprej podajajo kljuko, sicer pa se z obema rokama trdno držijo za ljubi stolček, ni prostora za nove, napredne, bolj varne in cenejše zamisli.
Iskanje poskusnega predora
Četrtega in petega decembra leta 1999 smo sklicali majhno konferenco o varnosti v predorih na Bledu, mnogo prej, preden so se tega domislili v Nemčiji in Avstriji. Prav nihče s pristojnega ministrstva si ni utegnil v prednovoletnem rajanju odtrgati nekaj časa. Prišel pa je dr. Alfred Haack, takratni predsednik ITA (International Tunnel Association). Čestital je Josipu Pavetiću in ga opozoril na dolgotrajno pot, ki ga čaka, da bo premagal velike lobije.
Od takrat smo se trudili, kot se lahko trudita dve majhni podjetji, da bi prepričali že prej prepričane.
Leta 2002 je podjetje Ekovent izdelalo maketo 1 : 10, ki smo jo predstavili avstrijskoštajerskim gasilcem v dvorani pod mestnim hribom in na prvi Konferenci o varnosti v predorih na univerzi v Gradcu. Univerza v Gradcu nam je odrekla celo priključek elektrike za preizkus po naročilu danes že pokojnega dr. Karla Puharja, avtorja ventilacije v prvi karavanški cevi, ki je vedno, tudi ob najmanjšem požaru ali med vajami, odpovedala, in je bil predor na slovenski strani vselej zadimljen.
Maketa jim ni zadostovala in podali smo se v iskanje primernega predora za preizkus. Oblezli smo vse opuščene predore. Da bi izvedli test v Švici, Norveškem ali Španiji, kjer obstajajo testni predori za testiranje opreme, pa si žal nismo mogli privoščiti.
Po kar napornem iskanju se je nasmehnila priložnost, da se preizkusi sistem v opuščenem železniškem predoru Lupinjak na hrvaško-slovenski meji med Rogatcem in Krapino. Vgraditev kovinskega stropa 3K prezračevalnega sistema ter vsa potrebna oprema in testiranje so stali več kot milijon evrov, ki jih je delno prispevala tudi Svetovna banka.
Na vsa povabila, poslana Asfinagu in Darsu, so na preizkus poslali nekaj tehnikov, iz Drasa pa kar politologa, ki je vodil takrat Avtocestno bazo in je bil lociran najbližje.
Ker se zrak giblje,
To je tisto, česar v Gradcu in Švici še do danes ne razumejo. Ker je zrak venomer v gibanju, takoj po alarmu z odpiranjem loput pred in za požarom vzpostavimo odvod dima iz požarne cone in ni treba čakati deset minut ali dlje, da se zračne mase premaknejo v gibanje.
Pri 2K-sistemu se tlak uravnava z ventilatorji na portalih, ki so skupaj oddaljeni od požarišča osem kilometrov, in pa še dodatno z jet ventilatorji, ki so v prometnem profilu predora. To je praktično nemogoče uskladiti v razumnem času. Na vse to pa vpliva še aerodinamika vozil, še posebno avtobusov in tovornih vozil v predoru, kar poskrbi za mešanje zraka in dima.
Sistem 3K uporablja lopute, ki jih lahko tesnimo stoodstotno, in ne žaluzije, ki imajo petkrat več špranj, ki jih ni mogoče tesniti. Vsaka prepušča 1–5 odstotkov zraka, in to pri vsaj 80 žaluzijah v predoru nanese mnogo preveč, tudi če bi vsaka prepušča samo en odstotek. Glavna prednost 3K-sistema je hitra odzivnost lokalno samodejno izenačenja tlakov nad požarom skozi srednji kanal, tako da na mestu požara praktično vlada brezvetrje, ki ne pospešuje gorenja. Tako se požar razvija do 20-krat počasneje. Ker so lopute številnejše, a bistveno manjše in cenejše in ker ni jet ventilatorjev, je sistem 3K tudi cenejši pri gradnji in vzdrževanju. Šest manjših portalnih ventilatorjev pri 3K namesto štirih pri 2K pomeni tudi boljšo redundanco (rezervo); če na primer odpove eden, je to ena šestina, ne ena četrtina zmogljivosti.
Inovacije za druge
Ob ograjevanju Madžarske in poostreni imigrantski politiki Avstrije imam občutek, da bo po krušenju Evrope nastala nova Avstro-Ogrska, mi pa bomo njihova Vojna krajina oziroma obrambna črta kot nekoč v turških časih. Zato me poslušnost in neuka nevednost slovenskih projektantov niti več ne čudita. Zavedati pa bi se morali, da piha prepih 90-odstotno v Slovenijo in bo tako ob velikem požaru dim ne glede na to, kje v predoru bo zagorelo, zadimil in uničil predvsem naš del predora.
Včasih smo bili bolj odprti za novosti.
Prvi AB most iz prenarejenih elementov je Zmajski most v Ljubljani.
Tudi boeing 747 je zasnoval Slovenec, kar mu v Sloveniji zelo verjetno ne bi uspelo.
Morda bo prvi 3K predor nekje v Albaniji ali Iranu in bodo Švicarji in Avstrijci še obžalovali, ko bodo izgubili svoj sloves »prezračevalcev« predorov.
Tudi Ressel je našel ladjo in se je kljub sabotaži na parnem kotlu ladijski vijak uveljavil malo kasneje, toda nezadržno.
Žal ne bomo varni pred požarom v predoru Karavanke, pa bi lahko bili, in to celo za manj denarja. Ker nimamo reference prvega predora, ni niti drugega.
–––––––––
Prispevek je mnenje avtorja
