Tiskane izdaje
Zadnjič je bil v rubriki Izza rešetk obravnavan termin diskriminacija; je beseda, ki se ji v današnjem času neoliberalizma, ki producira revščino, negotovost in čedalje več novih vojnih žarišč, ne da izogniti niti miže. Odmevati bi morala v naši vesti, ta pa naj bi nas silila k vestnemu ravnanju, saj imamo vsi, nekje v globinah svoje duše, vedenje o tem, kaj je prav in kaj ni.
Pa vendar je diskriminacija prisotna na vseh področjih družbe, skrb vzbujajoče je, da tudi v sistemskem dogajanju, in to je nevarno, kajti če prisluhnemo politiki ali medijem, se nekako zdi, da se vse bolj zajeda tudi v zavest ljudi, kar vzbuja pomisleke tudi glede kazenske politike. Še pred kratkim kazniva dejanja bodo namreč kmalu le prekršek ali zakonita, sistemsko podprta.
Viktimizacija je tesno povezana z diskriminacijo, saj je zadnja po predpisih RS definirana kot nadlegovanje ali neželeno ravnanje, temelječe na kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo, viktimizacija predstavlja izpostavljanje osebe, ki opozarja na diskriminacijo oziroma ukrepa − bodisi v svojem imenu ali v imenu koga drugega − neugodnim posledicam.
Povračilne ukrepe ali viktimizacijo (lat. victima = žrtev) pravzaprav lahko definiramo kot posebno obliko diskriminacije, kajti pri ljudeh, ki opozarjajo na diskriminacijo, gre za pošteno in vestno dejanje, prisotna sta etični in moralni vidik. Seveda oseba, ki opozarja na kršenje človekovih pravic, zakonov ali kaznivo dejanje, izpostavlja svojo osebno, celo državljansko varnost, še več, pri tem dejanju so lahko ogrožene tudi temeljne svoboščine tega posameznika.
Naj se torej oprem na zgoraj napisano; če oziroma ker se posameznik zaveda diskriminatornih sistemskih potez, niti ne pomisli, da bi se šel nekakšnega pravičnika ali dobrotnika, saj ga bo v nasprotnem primeru lahko doletela keha. A to je scenarij prihodnosti, danes se v prenatrpanih slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) gnetejo obsojene osebe, o nekaterih pa mirno lahko trdimo, da imajo dosti manj masla na glavi ali kjer koli drugje kot nekateri posamezniki, ki sistemsko krojijo usodo nič hudega slutečim, poštenim državljanom.
***
Zuzanna G. Kraskova je psihoterapevtka
