Tiskane izdaje
Ob begunski krizi leta 2015 se pojavljajo najrazličnejši komentarji. Pogosto je mogoče slišati, da gre za izoliran in izjemen pojav, povezan s sedanjo krizo v Siriji. Mnenje demografske stroke temu žal ne pritrjuje.
Daleč od medijskih luči je bila oktobra na Institutu Jožef Stefan deveta zaporedna demografska konferenca Soočanje z demografskimi izzivi. Na njej je bilo predstavljenih več kot 300 prispevkov. Naj na kratko povzamemo nekaj skupnih ugotovitev: razvoj znanosti in znanja v zadnjih letih je neverjeten in presega optimistična pričakovanja. Človeštvo kljub določenim problemom zelo hitro napreduje novim spoznanjem in novim civilizacijskim obdobjem naproti. Omenimo na primer teorijo singularnosti ali nove teorije zavesti, umetne inteligence, superinteligence itd.
Nekoliko bega odziv javnosti. Včasih se poraja občutek, da stroka drvi naprej, medtem ko naša družba počasi izgublja stik z njo in se raje zapleta v ideološke in vrednostne spore. Včasih se zdi, da stroka s svojo objektivno analizo niti ni preveč dobrodošla pri tistih, ki hočejo uveljaviti svoje poglede ne glede na dejstva.
Te razmere so značilne tudi na področju demografije. Zato najprej ponovimo demografske osnove, katerih razumevanje je ključno za širšo analizo begunske krize 2015.
Demografske projekcije
Demografske analize in napovedi so dosegljive na spletnih straneh in zajemajo verodostojne profesionalne institucije, ki se ukvarjajo z državami, celinami in svetom. Konferenca Soočanje z demografskimi izzivi pa omogoča, da se slovenski strokovnjaki posvetijo primerjavam, tujim in domačim analizam. Naše ugotovitve so bile leta 2015 zelo skladne s svetovnimi.
1. Večina svetovnih držav in celin je v zadnjih desetletjih umirila demografsko rast. Pred nekaj leti je strah pred preveliko rodnostjo, ki naj bi zadušila človeški razvoj zaradi prenaselitve našega planeta, zamenjalo zadovoljstvo, da se bodo razmere umirile pri okoli devetih milijardah.
2. Tudi za podsaharsko Afriko je večina projekcij napovedovala, da bo rodnost s povečanjem standarda začela padati. Številne institucije in fundacije so z obsežnimi financiranji in poučevanji poskušale zmanjšati smrtnost otrok, bolezni itd. v pričakovanju prehoda v trajnostno rodnost. Kljub vsem prizadevanjem je rodnost ostala zelo visoka.
3. Leta 1950 je bil delež evropskega prebivalstva v svetovnem prebivalstvu 22 odstotkov, afriškega pa devet odstotkov, torej je bilo Evropejcev približno 2,5-krat več kot Afričanov. Leta 2010 je bilo Afričanov že 15 odstotkov, Evropejcev pa le 11 odstotkov. Nove projekcije kažejo, da se bo ob sedanjih trendih leta 2100 število Afričanov z današnjih 1,2 milijarde povečalo na 5,6 milijarde, torej bo Afričanov polovica svetovnega prebivalstva. Napovedanih je 11 milijard ljudi, kar po drugi strani pomeni, da se bo rast v večini sveta, razen v Afriki, obrnila v negativno smer. Za leto 2050 je napovedanih okoli deset milijard zemljanov.
4. Projekcije za Slovenijo, tako domače kot mednarodne, ne kažejo radikalnih sprememb glede celotnega števila prebivalcev. Zgodba pa se spremeni, če analiziramo domorodno prebivalstvo, na primer Slovence po narodnosti, to je slovensko genetsko (pod)skupino. Najslabša demografska projekcija, kjer se emigracija (odhod Slovencev v tujino) nadaljuje s sedanjim tempom, imigracija pa ostaja na ravni iz leta 2015 (prihod drugih genetskih tipov v Slovenijo), prinese spremembo sedanjega stanja z 1,5 milijona na 0,5 milijona leta 2100. Rodnost slovenskega prebivalstva je še vedno nekje pri 1,5, kar dolgoročno ne more pomeniti drugega kot izumrtje.
Ko pregledamo stanje, zgodovino in napovedi, ugotovimo, da evropskemu prebivalstvu grozi marginalizacija, predvsem zaradi stika s hitro rastočo Afriko. Brez imigracije bi s sedanjim tempom evropsko prebivalstvo na daljši rok izumrlo, saj ima Evropa kot celina nižjo rodnost kot trajnostnih 2,1. Marginalizacija in izumrtje je še toliko bolj realna napoved tudi za slovensko genetsko grupo, po domače Slovence po narodnosti. To so preproste in zanesljive znanstvene napovedi.
Je mogoče preprečiti izumiranje prebivalstva?
Hkrati z osnovnimi analizami in projekcijami so se v diskusiji pojavile naslednje teme:
Ali obstaja genetski profil Slovencev in kako se je časovno izražal? Slovenske genetske analize zaostajajo za hrvaškimi, ki so bile objavljene celo v prestižni reviji Science. Zaradi hitrejšega spreminjanja moškega genoma se analize omejijo na značilne genske podskupine in že na Hrvaškem kažejo na precejšnjo mešanico. Večina hrvaškega prebivalstva je slovanskega izvora, pomešanega z domorodnimi, nemškimi in drugimi sorodnimi genskimi skupinami. Analiza je pokazala, da slovanski izvor ni bil enkraten, to je zaradi enkratne selitve, ampak se je dogajal v več valovih. Kot že omenjeno, so slovenske analize nekoliko manj podrobne, poleg tega so prisotne teorije o Venetih, ki naj bi imeli pomemben delež v slovenski genetski grupi. Intenzivne hrvaške analize ne navajajo, kakšna je bila narava teh selitev (migracij), ali je bila nasilna ali mirna, in v kolikšni meri je prišlo do križanj. Za Slovenijo lahko za silo zaključimo, da ima sicer nekoliko bolj razpršeno genetsko sliko kot Hrvaška, da pa je precej nesporna.
Ali je migracijski pritisk iz Afrike mogoče ustaviti? Tovrstna vprašanja presegajo teme in področje delovanja demografske konference, strokovno pa iz omenjenih številk sledi, da je sedanja begunska kriza le vrh ledene gore. V prihodnjih letih in desetletjih bo pritisk hitro in hudo naraščal.
Ali je možno preprečiti izumiranje slovenskega in evropskega prebivalstva? Treba je razumeti, da ne gre za absolutno zmanjševanje števila prebivalcev Evrope, gre za izginevanje evropskih genetskih skupin. Slovenska skupina je zaradi svoje majhnosti toliko bolj občutljiva. Čeprav si tu strokovnjaki niso povsem enotni, saj nekatere ekstremne teorije celo pravijo, da je bela rasa genetsko nesposobna preživeti zaradi objektivnih razlogov, pa nas veliko meni, da je možno z dokaj enostavnimi ukrepi bistveno izboljšati slovensko rodnost in s tem povečati verjetnost preživetja slovenske genetske skupine. Določen nabor ukrepov ne zahteva kakih posebnih denarnih odrekanj, temelji pa na drugačnem sistemu vrednot, urejenih družinskih in socialnih razmerah v nasprotju s kariernim egoizmom, kakršnega propagira divji neoliberalizem. Ker so tovrstni ukrepi pogosto v domeni ideologije in politike, je o njih težko že debatirati v javnosti, kaj šele podati neoporečno strokovno analizo. Za začetek bi bilo dobro, da bi v javnosti in medijih spoznali, da številke in napovedi ne lažejo in da če ne bomo našli primernih rešitev, bomo pač izumrli.
Ali slovenska oblast pozna strokovne argumente in komunicira s stroko? V skoraj desetletju, kar v Sloveniji potekajo demografske konference, so bili stiki s politiko raznovrstni. A pogosto so bila finančna ali ideološka vprašanja zanjo bistveno pomembnejša kot skrb vzbujajoče demografske projekcije. Demografska konferenca je v nekaterih letih celo pridobila sistemsko podporo, več zadnjih let pa živi od kotizacij in se pristojna ministrstva niti ne odzovejo na pozive na sestanke.
Kaj lahko stroka sploh naredi? Pomagati Sloveniji in slovenskemu prebivalstvu po svojih najboljših močeh je naša dolžnost. Zato se srečujemo na konferencah, objavljamo prispevke v medijih (zborniki vseh konferenc so na spletu), obiskujemo politike in jim poskušamo razložiti, kaj se v resnici dogaja in kaj nas čaka, če ne bomo pravočasno ukrepali. V prihodnjih dneh bomo poslali vabila pristojnim slovenskim ministrstvom in predstavnikom oblasti s povabilom na obisk, kjer jim bomo v krajšem pogovoru poskusili pojasniti razmere.
Kaj lahko naredi državljan Slovenije? Vsi skupaj sestavljamo skupnost, imenovana Slovenija. Lahko podpiramo stroko ali uničevalne ideologije. Lahko vrnemo Slovenijo in Slovence na pot blagostanja. Lahko pa oči tiščimo zaprte in še naprej potujemo v demografsko temo.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Gostujoče pero
Prof. dr. Matjaž Gams
Član Inženirske akademije Slovenije
