Vse bolj realna rešitev ob srčnem zastoju
pet, 11.03.2016, 09:00
Vse bolj realna rešitev ob srčnem zastoju
Javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev je vse več, zdaj je potrebnih več laikov, ki jih znajo uporabiti.

V Sloveniji se povečuje zavest o pomembnosti reševanja življenj z avtomatskimi defibrilatorji (AED). Aparati se množično nabavljajo, usposabljanje prebivalstva se počasi izboljšuje, čeprav smo še daleč od zadovoljivega stanja. Z novim Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči smo dobili pravno podlago za sistem zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije. Defibrilacija v prvih petih minutah po srčnem zastoju pomeni do 70 odstotkov možnosti za preživetje, deseto minuto je verjetnost za preživetje minimalna. Za uspešen sistem zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije potrebujemo mrežo stalno javno dostopnih AED in seveda laike, ki znajo defibrilatorje tudi uporabiti.

Usposabljanje laikov

Pravilnik določa, da ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje laikov o uporabi AED na svojem območju organizira lokalna skupnost. Določba sploh ni tako slaba, kot je videti na prvi pogled. Že zdaj je veliko možnosti za brezplačno usposabljanje laikov o uporabi AED. Študenti medicine s svojim projektom Za življenje pridejo brezplačno učit oživljanje z uporabo AED kamorkoli – samo povabiti jih je treba. Tu so še Rdeči križ in druge organizacije. Na žalost marsikje po Sloveniji usposabljanja laikov o uporabi AED sploh ni. Za to ni nobenega razloga. Večjo vlogo bi morali imeti zdravstveni domovi kot nosilci zdravstvenega varstva v svojem okolju. Nujna je samo ustrezna organizacija, brez večjih stroškov. Številni zdravstveni delavci so pripravljeni delati kot prostovoljci, lahko bi se uporabilo pripravnike in specializante … Če bi pa padla kakšna nadura, najbrž tudi ne bilo konec sveta.

Usposabljanje laikov za oživljanje z uporabo AED se mora začeti že v otroštvu. Svetovna zdravstvena organizacija je odobrila izjavo Otroci rešujejo življenja, ki priporoča vsakoletno dveurno usposabljanje iz temeljnih postopkov oživljanja od dvanajstega leta starosti ali celo že prej. Iniciativa za AED, civilnodružbena organizacija, ki si prizadeva za razvoj zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije, je Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poslala pobudo, da bi v slovenske šole uvedli usposabljanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. NIJZ je pobudo sprejel in jo podpira. Usposabljanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED bo postalo eden od programov vzgoje za zdravje v primarnem zdravstvenem varstvu.

Kot predstavnik Iniciative za AED sem s predstavnico NIJZ obiskal ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da bi predstavil projekt. Na sestanek je bilo povabljeno tudi ministrstvo za zdravje, ki pa v svojem znanem brezbrižnem slogu ni našlo nikogar, ki bi imel čas, da se sestanka udeleži. Da bi se uslužbenci ministrstva za izobraževanje bolje seznanili s tematiko, sem med obiskom izvedel tipičen dveurni tečaj iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED, na koncu pa so tečajniki izpolnili še anketo, v kateri sem jih zaprosil za mnenje o primernosti učenja oživljanja z uporabo AED v šolah. Na ministrstvu so bili nad tečajem navdušeni in so soglasno podprli uvedbo učenja oživljanja z uporabo AED v šole.

Rešitev za postavitev mreže stalno javno dostopnih AED, ki jo ponuja pravilnik, je zelo slaba; 23. člen določa, da se AED, katerih lastniki dovolijo njihovo javno uporabo, vključijo v evidenco dispečerske službe zdravstva. Lastniki so odgovorni tudi za vzdrževanje defibrilatorjev. Lastniki AED se lahko upravičeno vprašajo, zakaj bi omogočali javno uporabo svojih defibrilatorjev, če bodo na koncu odgovorni v primeru okvare svojih aparatov. Zadrege ne bi bilo, če bi bile sprejete spremembe Pravilnika o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu, s katero bi defibrilatorje uvrstili med opremo za prvo pomoč. Defibrilatorji bi bili locirani tako, da bi bili vedno javno dostopni in bi bili del enotne mreže stalno javno dostopnih AED. Ministrstvo za delo je februarja 2013 spremembe predpisa poslalo ministrstvu za zdravje v medresorsko usklajevanje, od tam pa jim do zdaj še ni uspelo odgovoriti. Iniciativa za AED je pripravila široko zastavljeno pobudo, imenovano Defibrilatorje na ulice, s katero bi lastnike AED nagovorili, da omogočijo njihovo stalno javno dostopnost. Pogoj za uspešnost pobude je seveda ustrezna normativna ureditev. Ministrstvu za delo je Iniciativa za AED celo predlagala, da uporabi institut molka organa, ker Ministrstvo za zdravje že tri leta zadržuje spremembo pravilnika.

Prvi posredovalci

Pomembna novost so prvi posredovalci. To so posebej usposobljeni laiki, ki se jih ob srčnem zastoju aktivira več kot 112. S pravilnikom je dejavnost prvih posredovalcev dobro urejena. Problematičen pa je peti odstavek 22. člena: »Izvajalci službe NMP, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter lokalna skupnost z dogovorom uredijo način usposabljanja in financiranja prvih posredovalcev.« Na Upravi RS za zaščito in reševanje so zelo jezni, ker jih nihče ni prosil za soglasje. Problem pa je predvsem financiranje. Pomembno vprašanje je, ali bodo občine hotele in zmogle prevzeti na svoja pleča financiranje prvih posredovalcev. Iniciativa za AED je ponudila rešitev. Predlagala je, da bi zdravstveni zavodi usposabljali prve posredovalce brezplačno. Z brezplačnim usposabljanjem prvih posredovalcev bi poleg tega dokazali prednost javnih zdravstvenih ustanov pred zasebnimi. V Zdravstvenem domu Trebnje smo šli še dlje. Začeli smo brezplačno usposabljati prve posredovalce. Ker dispečerske službe zdravstva, ki je pogoj za delovanje prvih posredovalcev, še ni na vidiku, smo se dogovorili z Regijskim centrom za obveščanje Novo mesto in aktivirali prve posredovalce. Naloge dispečerske službe zdravstva bo do njegove ustanovitve opravljal kar zdravstveni dom.

Ministrstvo za zdravje razvoj zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije bolj zavira kot spodbuja. Uspelo jim je pripraviti Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki kljub nekaterim pomanjkljivostim vendarle pomeni nujno pomembno pravno podlago za delovanje sistema. To je pa tudi vse. Ministrica je napovedala, da bo dispečerska služba zdravstva začela delovati na začetku tega leta. Kdaj bo res začela delovati, ne ve nihče. Za nevzdržno stanje, ko imamo že lepo število defibrilatrojev, ki pa v glavnem niso stalno javno dostopni, je krivo izključno Ministrstvo za zdravje, ker blokira sprejetje predpisa, ki bi zadevo uredil. Za uvedbo zdravstvenovzgojnih programov, s katerimi bi šolarje učili oživljanje z uporabo AED, ne kažejo nobenega zanimanja. Iniciativa za AED je dala še 17 pobud za izboljšanje sistema zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije. Velik del jih je bilo naslovljenih neposredno na ministrstvo za zdravje. Na nobeno od pobud niso odgovorili. Očitno so tako samozadostni, da se jim ne zdi potrebno, da bi komunicirali niti s civilno družbo niti z drugimi ministrstvi.

Nekaj se bo morda vendarle premaknilo. Iniciativo za AED so slišali nekateri poslanci SMC. Kot predstavnika Iniciative so me povabili v državni zbor. Predstavil sem jim problem in naša pričakovanja omejil samo na eno zadevo: da ministrstvo za zdravje po treh letih odgovori ministrstvu za delo in da soglasje na pravilnik. Obljubili so, da bodo posredovali pri ministrici. Bomo videli …

––––––
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Gostujoče pero
Zdenko Šalda, dr. med.
specialist medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Trebnje

 



Vse bolj realna rešitev ob srčnem zastoju

Foto: Jure Eržen / Delo

Prijavi sovražni govor