Vse večja pomembnost tujega lastništva

Slovenija še vedno zelo zaostaja pri privabljanju tujih investicij, ki so se v zadnjih 12 mesecih povečale za 1,4 milijarde evrov (3,6 odstotka BDP) in so bile predvsem v obliki lastniškega kapitala. Ta znesek pomeni predvsem vrednost kapitala podjetij, ki je našel novega tujega lastnika, in tudi vrednost reinvestiranih sredstev obstoječih investitorjev v Sloveniji, ki so povečali svoje kapacitete.

Primanjkuje predvsem novih investicij – ko tuje podjetje pride na novo v Slovenijo in zgradi nove proizvodne ali storitvene zmogljivosti. Delež tujih investicij tako znaša 30 odstotkov BDP, kar je še vedno 12 odstotnih točk manj kot v EU28 in pol manj kot v državah višegrajske skupine, pri katerih je bila gospodarska rast v zadnjih osmih letih vsako leto povprečno višja od slovenske za 1,8 odstotka. To pomeni 720 milijonov evrov več.

Plače višje pri tujih družbah in tudi dodana vrednost

Število družb s tujim kapitalom se v Sloveniji povečuje in jih je bilo lani 7900, družb z mešanim kapitalom pa 1900. V celotnem številu aktivnih gospodarskih družb se je njihov delež povečal že na 15 odstotkov. V nadaljevanju smo analizirali poslovanje družb, katerih izvor je tuji ali mešani kapital. Konec leta 2015 so ta podjetja zaposlovala 110.000 ljudi, kar je bilo 3,9 odstotka več kot predlani (ista podjetja). Še leta 2008 je v podjetjih v tujem lastništvu delalo 85.000 ljudi. Povečanje števila je tako predvsem posledica prevzemov družb, ki so bila prej v domačem lastništvu, kot tudi večjega naravnega zaposlovanja v obstoječih družbah.

Čisti prihodki od prodaje so se pri tujih družbah povečali za štiri odstotke na 24,3 milijarde evrov, medtem ko se je njihova dodana vrednost okrepila za kar 8,6 odstotka. Dodana vrednost na zaposlenega se je zaradi hitrejše rasti dodane vrednosti od števila zaposlenih povečala za 4,6 odstotka na 45.000 evrov. Pri domačih družbah je ostala nespremenjena pri 40.000 evrih, kar je posledica hitrejše rasti zaposlenih (pet odstotka) od dodane vrednosti (4,8 odstotka).

Rast plač na zaposlenega je bila podobna v tujih in domačih družbah (0,6 odstotka), pri čemer so bile v tujih družbah višje za 140 evrov bruto na mesec. Stroški dela v dodani vrednosti so bili kljub temu v družbah v tuji lasti nekoliko nižji (58,5 odstotka) kot v domačih (60,8 odstotka). Precej se je okrepila tudi EBITDA. Ta je porasla za kar 40 odstotkov na 1,9 milijarde evrov, kar se je izrazilo v EBITDA marži v višini 7,7 odstotka. EBITDA pri domačih družbah se je znižala za šest odstotkov na 4,1 milijarde evrov.

Delež prodaje družb v tuji lasti na tujih trgih se je povečal na 46,6 odstotka, kar pomeni nadpovprečno izvozno usmerjenost tega dela gospodarstva. Agregatna donosnost kapitala je znašala več kot deset odstotkov, kratkoročni koeficient pa se je izboljšal na 1,26, kar izraža visoko likvidnost. Donosnost kapitala domačih družbah je bila štirikrat nižja (2,6 odstotka ). Razmerje med neto dolgom in EBITDA je v družbah z domačim kapitalom znašalo 4,2 in se je znižalo za pet odstotkov. V družbah s tujim kapitalom je znašalo 3,4 in se je znižalo za tretjino.

Tuje družbe uspešnejše pri upravljanju denarnega toka

Dnevi vezave denarja so bili v družbah v tujem lastništvu skoraj še enkrat nižji (26) kot v domačih družbah (44), predvsem zaradi nižjih dnevi vezav terjatev. Kupci tujih družb tako spoštujejo krajše plačilne roke, kar je predvsem posledica večje vpetosti v mednarodne verige vrednosti, kjer so plačilni roki za izdane fakture krajši kot na domačem trgu. Tuje družbe so leta 2015 investirale manj kot domače, saj so njihove investicije v osnovna sredstva pomenila 3,2 odstotka prodaje oziroma 40 odstotkov EBITDA, medtem ko so pri domačih znašala pet odstotkov prodaje in dve tretjini EBITDA.

Merjeno s kazalnikom investicij glede na osnovna sredstva pa so družbe v tuji lasti investirale več (11 odstotkov proti 10 odstotkom), kar si lahko razlagamo z vitkejšim poslovnim modelom družb v tuji lasti. Pri obrestnih merah na bančni dolg so nekoliko višje plačevale družbe v tuji lasti (3,2 odstotka proti 3,1 odstotka), medtem ko so na celotni finančni dolg (vključno s posojili drugih družb, kot, denimo, matičnih družb iz tujine) tuje družbe plačevale manj (tri odstotke tuje proti 3,5 odstotka domače).

Po dejavnosti je največ podjetij v tuji lasti po številu v trgovini (28 odstotkov vseh), sledijo gradbeništvo (17 odstotkov), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (15 odstotkov).

Po merilu čistih prihodkov od prodaje so tuje družbe nadpovprečno navzoče v trgovini (45 odstotkov prodaje vseh podjetij v tuji lasti) in predelovalnih dejavnostih (35 odstotkov). Znotraj posameznih dejavnosti pa imajo po istem merilu tuje družbe 40-odstotni delež v trgovini, tretjinski v predelovalnih dejavnosti kot tudi v IKT-dejavnostih (informacijsko-komunikacijske tehnologije) in 28-odstotni delež pri poslovanju z nepremičninami.

V predelovalnih dejavnostih izenačena tekma

Znotraj teh štirih dejavnosti se je prodaja v predelovalnih dejavnostih v družbah z domačim lastništvom povečala za 4,7 odstotka, precej podobno kot v družbah s tujim lastništvom (4,6 odstotka). Po dodani vrednosti so bila tuja podjetja uspešnejša, saj se jim je povečala za 6,4 odstotka, domačim za 5,2 odstotka.

EBITDA v domačih podjetij je stagnirala (+0,8 odstotka), medtem ko se je v tujih povečala za 6,2 odstotka. Kljub temu je bila EBITDA marža v tujih družbah (9,9 odstotka) nekoliko nižja kot pri domačih (10,4 odstotka). Zaradi večjih odpisov leta 2014 se je neto dobiček domačih podjetij zvišal bolj, in sicer za 40 odstotkov, medtem ko je v tujih poskočil za 6,7 odstotka.

Z nekoliko višjo neto maržo so zaključili v domačih družbah (4,7 odstotka proti 4,3 odstotka), medtem ko so višjo dobičkonosnost kapitala imeli tujci (12 odstotkov proti 9,8 odstotka ). Prav tako je bila zadolženost tujih podjetij precej nižja, saj je razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA znašalo 1,2, v domačih družbah 2.

Višja produktivnost v trgovini s tujim kapitalom

V trgovski dejavnosti so prodajo hitreje povečevala domača podjetja (+3,4 odstotka), medtem ko so se tuja okrepila za 2,7 odstotka. Tudi dodana vrednost je v domačih družbah rasla hitreje (6,3 odstotka proti 4,8 odstotka). Ker se je število zaposlenih v trgovini pri domačih družbah povečevalo hitreje (4,8 odstotka) kot v tujih (+0,1 odstotka), se je dodana vrednost na zaposlenega pri tujih povečala za 4,7 odstotka na 42.500 evrov, kar je bilo za šestino več kot pri domačih.

EBITDA se je v družbah z domačim kapitalom povečala za 8,5 odstotka na 617 milijonov evrov, pri tujih družbah pa za skoraj 12 odstotkov na 488 milijonov evrov. Agregatni kazalniki poslovanja tujih družb bi bili še boljši, če bi iz analize izključili trgovca, ki je v procesu poslovnega prestrukturiranja ter je zamenjal lastništvo šele leta 2014.

Neto dobiček domačih trgovcev je znašal približno toliko kot dobiček tujih (260 milijonov evrov), pri čemer se je pri domačih povečal bolj, za kar 150 odstotkov, predvsem zaradi manjših odpisov in slabitev terjatev leta 2015.

Učinkovitost upravljanja kapitala je bila v tujih družbah višja, saj je dobičkonosnost kapitala znašala 9,9 odstotka, v domačih pa 7,1 odstotka. Domača trgovska podjetja so bila tudi nekoliko bolj zadolžena, z neto dolgom na EBITDA pri 3,1, medtem ko je v tujih to razmerje znašalo 2,5.

V IKT-dejavnostih tuja podjetja precej uspešnejša

Drugačna slika je bila v IKT-dejavnostih, kjer so podjetja v tujem lastništvu prodajo povečala za 5,6 odstotka, domača za 3,4 odstotka. Dodana vrednost se je v tujih družbah povečala za desetino, v domačih za 6,6 odstotka. Tuja so nekoliko več zaposlovala, saj so povečala število zaposlenih za 3,3 odstotka na 4250, medtem ko so jih domača povečala za 1,8 odstotka na 13.700.

Tuja podjetja so bila nekoliko bolj izvozno usmerjena, saj so z izvozom storitev ustvarila 35 odstotkov vse prodaje, domača pa petino. Razlika v dodani vrednosti na zaposlenega je bila najvišja prav v tej dejavnosti, saj je v tujih podjetjih znašala 84.600 evrov, v domačih pa 58.000 evrov.

EBITDA se je v tujih družbah povečala za četrtino, v domačih za šestino. Precej bolj optimalno so s sredstvi ravnala tuja podjetja, saj so imela še enkrat višjo dobičkonosnost kapitala (17 odstotkov) kot domača (7 odstotkov). To je tudi posledica prej omenjenih vitkih poslovnih modelov podjetij s tujim kapitalom ter večje uporabe poslovnega najema kot lastništva nepremičnin. Tako so podjetja v tuji lasti zaradi tega bolj prilagodljiva in osredotočena na osnovno poslovanje.

Sklenemo lahko, da tuje lastništvo pomeni za Slovenijo okrepitev konkurenčnih prednosti ter večjo primerljivost v poslovnih modelih in procesih v številnih panogah kot tudi večleten prenos know-howa z razvitejših trgov.

V dejavnostih, ki vplivu tekmecev niso bile izpostavljene več let (storitvene dejavnosti, še posebno trgovina), je razlika v učinkovitosti zelo velika in pomeni velik izziv. Prav tako je treba poudariti, da se tuje investicije kot lastniški kapital ob krizah ne znižujejo kot, denimo, portfeljske, oziroma lahko delujejo celo kot dejavnik stabilnosti, ker se veliko tujih podjetij financira iz tujine. Prav tako kot domače družbe se tuje pri novih investicijah odločajo na podlagi ocenjene donosnosti projekta ter jo primerjajo s priložnostmi v drugih državah.

Če se na lestvicah konkurenčnosti ne bomo izboljšali še na področju zmanjševanja administrativnih bremen in obdavčitve dela, težko pričakujemo nove investicije, tako domačih kot tujih investitorjev.

Bojan Ivanc,

vodja analitike GZS