Za gospodarstvo in okolje gre, tepec!
pon, 19.09.2011, 08:19
Za gospodarstvo in okolje gre, tepec!
Rešitev za pomanjkanje virov je večja proizvodnja ob manjši porabi surovin.

V sedanji gospodarski krizi je težko upravičevati usmerjanje vseh naših prizadevanj v kar koli drugega kot v ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast, vendar – ali je to dovolj za resnično dolgoročno rešitev? Ne! Čeprav vladam, ki stremijo k temu, da vsakih nekaj let zmagajo na volitvah, morda ustreza iskati kratkoročne rešitve, se vsak, ki mu ni vseeno za prihodnost našega planeta in usodo prihajajočih generacij, zaveda, da se moramo osredotočiti tudi na to, kakšna delovna mesta in rast ustvarjamo. Svoja gospodarstva moramo ne le izboljšati, ampak tudi preoblikovati.

Pri iskanju rešitev ne smemo biti ukleščeni v sedanje gospodarske strukture, temveč moramo ustvarjati spodbude za preoblikovanje, potrebno za zagotovitev trajnostne prihodnosti. Današnja gospodarska kriza je rezultat zlasti čezmernega izposojanja denarja, vendar to ni edina oblika čezmernega izposojanja, ki zaznamuje našo dobo.

Cena napredka

V 20. stoletju se je naš gospodarski donos povečal za 40-krat, življenjski standard pa se je močno dvignil. A kot zdaj že opažamo, ima ta napredek svojo ceno. Poleg tega je bil utemeljen na netrajnostni uporabi redkih virov – goriva, kovin, mineralov, lesa, vode, ekosistemov... Pred sto leti, ko je svetovno prebivalstvo štelo poldrugo milijardo ljudi, se to ni zdel tolikšen problem. Danes pa nas je sedem milijard in viri, ki so ključni za gospodarsko blaginjo, postajajo vse redkejši in dražji. Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo doseglo devet milijard in priča bomo vzponu srednjega razreda v državah, kot sta Kitajska in Indija, kjer bodo ljudje začeli stremeti k razmeroma udobnemu življenjskemu slogu, kakršnega večina med nami zdaj uživa v Evropi.

Če bomo še naprej izkoriščali obstoječe vire v takšnem tempu kot zdaj, bomo za preživetje potrebovali dvakrat več virov, kolikor jih je na Zemlji sploh razpoložljivih. Velikosti našega planeta in količine virov na njem ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo svojo miselnost in pristop.

Z manj do več

Rešitev za pomanjkanje virov, ki smo mu priča, ni v upočasnjevanju gospodarske rasti, temveč v tem, da porabimo manj in proizvedemo več ter svoje proizvode nadomestimo, ponovno uporabimo, popravimo in recikliramo. Po industrijski revoluciji in revoluciji informacijsko-komunikacijskih tehnologij torej potrebujemo novo – revolucijo zdravega razuma. Zazreti se moramo ne le v jutrišnji dan, temveč še dlje v prihodnost ter temeljito spremeniti način proizvodnje in potrošnje. Nehati moramo razsipavati vire ter začeti živeti znotraj fizičnih in bioloških zmožnosti Zemlje. Skratka, z viri moramo biti gospodarni.

Okoljevarstveniki in industrija morajo pozabiti na pretekle razprtije in združiti moči kot partnerji. Za gospodarstvo in okolje namreč ne velja le to, da ju je mogoče združiti, temveč ju moramo združiti zdaj. Gospodarnost z viri in konkurenčnost nista nezdružljivi; že danes lahko namreč opazimo, da so tiste države v Evropi, ki so najbolj gospodarne z viri, tudi med najbolj konkurenčnimi.

Kdaj? – Zdaj!

To ni naključje. Evropa mora ta prehod začeti zdaj, da si tako zagotovi mesto med vodilnimi akterji v prihodnosti. Ali imamo kakšno drugo izbiro? Sodeč po omenjenih dejstvih in glede na to, da je Evropa močno odvisna od uvoza mnogih strateških virov, ki so čedalje redkejši in katerih cena bo verjetno še naraščala, je odgovor zagotovo nikalen. Prehod na gospodarnost z viri je neizogiben. Kljub temu pa imamo možnost, da to spremembo izpeljemo na način, ki bo podjetjem, ki za prilagoditev potrebujejo več časa, omogočil manj boleč prehod, tistim, ki bodo prehod izvedla hitreje, pa bo prinesel več koristi.

To pomeni, da se bomo odslej vseh svojih dejavnosti lotevali z novo miselnostjo – tako pri ravnanju z odpadki kot pri raziskavah in razvoju, energiji, prevozu, gradnji, industriji, kmetijstvu, trgovini... Prav tako bo treba zagotoviti gospodarske in tržne spodbude.

Regulativni organi lahko na primer spremenijo obnašanje potrošnikov in trga tako, da zagotovijo cene, ki odsevajo realno vrednost virov, da davčno breme prenesejo z dela na vire in da odpravijo okolju škodljive subvencije. Spodbujamo lahko ekološke inovacije in vztrajamo pri okolju prijaznem javnem naročanju. Poleg tega lahko vlagamo v raziskave in tehnologije, ki ta prizadevanja podpirajo.

Vi in jaz, mi kot potrošniki, lahko igramo zelo pomembno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva, in sicer tako, da se ustrezno ozaveščamo in svoje odločitve sprejemamo na podlagi teh spoznanj. Samo v Evropi vsako leto porabimo 16 ton materiala na osebo – od tega ga šest ton konča med odpadki. Kot kupci se lahko odločamo za proizvode, ki so izdelani na trajnosten način, porabijo manj energije, imajo manj embalaže ter daljši življenjski ciklus in se lahko ponovno uporabijo ali reciklirajo.

Smernice

Evropska komisija bo jutri objavila smernice, ki bodo nakazovale, kako lahko dosežemo rast, gospodarno z viri, ki je bistvena za naše dobro počutje in blaginjo v prihodnosti. Zavedamo se, da trenutno še nimamo niti vseh odgovorov niti vseh orodij za rešitev te kompleksne težave. Gospodarstvo, ki je gospodarno z viri, je cilj, za dosego katerega bomo morali zavihati rokave vsi: vlade in mednarodne organizacije, industrija in vlagatelji, državljani in nevladne organizacije.

Vendar sem prepričan, da nam bo uspelo. Kajti če obstaja kakšen vir, ki ga ima Evropa v izobilju, je to iznajdljivost. Če lahko v izboljšanje produktivnosti virov in zmanjšanje našega vpliva na okolje vložimo toliko domiselnosti in energije kot v povečevanje produktivnosti dela s tehnološkimi in poslovnimi inovacijami, lahko naša gospodarstva krenejo na pot trajnostnega razvoja.

Gospodarnejša raba virov je ena izmed ključnih strukturnih sprememb, ki jih potrebujejo naša gospodarstva. Če nam to ne bo uspelo, se bojim, da se bo generacija, ki prihaja za nami, lahko znašla v še hujši krizi, v primerjavi s katero se bo današnja zdela veliko lažje rešljiva.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva. 

Dr. Janez Potočnik je ekonomist in evropski komisar 
za okolje.



Za gospodarstvo in okolje gre, tepec!

Foto: EPA

Povezane novice

Gibanje TRS brez političnih ambicij, a čim prej v parlament
15. september ob 14:04
Če v tej obliki ne bodo mogli v parlament, se bo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije preoblikovalo v stranko.
Prijavi sovražni govor