Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Za gospodarstvo in okolje gre, tepec!
pon, 19.09.2011, 08:19
Za gospodarstvo in okolje gre, tepec!
Rešitev za pomanjkanje virov je večja proizvodnja ob manjši porabi surovin.

V sedanji gospodarski krizi je težko upravičevati usmerjanje vseh naših prizadevanj v kar koli drugega kot v ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast, vendar – ali je to dovolj za resnično dolgoročno rešitev? Ne! Čeprav vladam, ki stremijo k temu, da vsakih nekaj let zmagajo na volitvah, morda ustreza iskati kratkoročne rešitve, se vsak, ki mu ni vseeno za prihodnost našega planeta in usodo prihajajočih generacij, zaveda, da se moramo osredotočiti tudi na to, kakšna delovna mesta in rast ustvarjamo. Svoja gospodarstva moramo ne le izboljšati, ampak tudi preoblikovati.

Pri iskanju rešitev ne smemo biti ukleščeni v sedanje gospodarske strukture, temveč moramo ustvarjati spodbude za preoblikovanje, potrebno za zagotovitev trajnostne prihodnosti. Današnja gospodarska kriza je rezultat zlasti čezmernega izposojanja denarja, vendar to ni edina oblika čezmernega izposojanja, ki zaznamuje našo dobo.

Cena napredka

V 20. stoletju se je naš gospodarski donos povečal za 40-krat, življenjski standard pa se je močno dvignil. A kot zdaj že opažamo, ima ta napredek svojo ceno. Poleg tega je bil utemeljen na netrajnostni uporabi redkih virov – goriva, kovin, mineralov, lesa, vode, ekosistemov... Pred sto leti, ko je svetovno prebivalstvo štelo poldrugo milijardo ljudi, se to ni zdel tolikšen problem. Danes pa nas je sedem milijard in viri, ki so ključni za gospodarsko blaginjo, postajajo vse redkejši in dražji. Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo doseglo devet milijard in priča bomo vzponu srednjega razreda v državah, kot sta Kitajska in Indija, kjer bodo ljudje začeli stremeti k razmeroma udobnemu življenjskemu slogu, kakršnega večina med nami zdaj uživa v Evropi.

Če bomo še naprej izkoriščali obstoječe vire v takšnem tempu kot zdaj, bomo za preživetje potrebovali dvakrat več virov, kolikor jih je na Zemlji sploh razpoložljivih. Velikosti našega planeta in količine virov na njem ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo svojo miselnost in pristop.

Z manj do več

Rešitev za pomanjkanje virov, ki smo mu priča, ni v upočasnjevanju gospodarske rasti, temveč v tem, da porabimo manj in proizvedemo več ter svoje proizvode nadomestimo, ponovno uporabimo, popravimo in recikliramo. Po industrijski revoluciji in revoluciji informacijsko-komunikacijskih tehnologij torej potrebujemo novo – revolucijo zdravega razuma. Zazreti se moramo ne le v jutrišnji dan, temveč še dlje v prihodnost ter temeljito spremeniti način proizvodnje in potrošnje. Nehati moramo razsipavati vire ter začeti živeti znotraj fizičnih in bioloških zmožnosti Zemlje. Skratka, z viri moramo biti gospodarni.

Okoljevarstveniki in industrija morajo pozabiti na pretekle razprtije in združiti moči kot partnerji. Za gospodarstvo in okolje namreč ne velja le to, da ju je mogoče združiti, temveč ju moramo združiti zdaj. Gospodarnost z viri in konkurenčnost nista nezdružljivi; že danes lahko namreč opazimo, da so tiste države v Evropi, ki so najbolj gospodarne z viri, tudi med najbolj konkurenčnimi.

Kdaj? – Zdaj!

To ni naključje. Evropa mora ta prehod začeti zdaj, da si tako zagotovi mesto med vodilnimi akterji v prihodnosti. Ali imamo kakšno drugo izbiro? Sodeč po omenjenih dejstvih in glede na to, da je Evropa močno odvisna od uvoza mnogih strateških virov, ki so čedalje redkejši in katerih cena bo verjetno še naraščala, je odgovor zagotovo nikalen. Prehod na gospodarnost z viri je neizogiben. Kljub temu pa imamo možnost, da to spremembo izpeljemo na način, ki bo podjetjem, ki za prilagoditev potrebujejo več časa, omogočil manj boleč prehod, tistim, ki bodo prehod izvedla hitreje, pa bo prinesel več koristi.

To pomeni, da se bomo odslej vseh svojih dejavnosti lotevali z novo miselnostjo – tako pri ravnanju z odpadki kot pri raziskavah in razvoju, energiji, prevozu, gradnji, industriji, kmetijstvu, trgovini... Prav tako bo treba zagotoviti gospodarske in tržne spodbude.

Regulativni organi lahko na primer spremenijo obnašanje potrošnikov in trga tako, da zagotovijo cene, ki odsevajo realno vrednost virov, da davčno breme prenesejo z dela na vire in da odpravijo okolju škodljive subvencije. Spodbujamo lahko ekološke inovacije in vztrajamo pri okolju prijaznem javnem naročanju. Poleg tega lahko vlagamo v raziskave in tehnologije, ki ta prizadevanja podpirajo.

Vi in jaz, mi kot potrošniki, lahko igramo zelo pomembno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva, in sicer tako, da se ustrezno ozaveščamo in svoje odločitve sprejemamo na podlagi teh spoznanj. Samo v Evropi vsako leto porabimo 16 ton materiala na osebo – od tega ga šest ton konča med odpadki. Kot kupci se lahko odločamo za proizvode, ki so izdelani na trajnosten način, porabijo manj energije, imajo manj embalaže ter daljši življenjski ciklus in se lahko ponovno uporabijo ali reciklirajo.

Smernice

Evropska komisija bo jutri objavila smernice, ki bodo nakazovale, kako lahko dosežemo rast, gospodarno z viri, ki je bistvena za naše dobro počutje in blaginjo v prihodnosti. Zavedamo se, da trenutno še nimamo niti vseh odgovorov niti vseh orodij za rešitev te kompleksne težave. Gospodarstvo, ki je gospodarno z viri, je cilj, za dosego katerega bomo morali zavihati rokave vsi: vlade in mednarodne organizacije, industrija in vlagatelji, državljani in nevladne organizacije.

Vendar sem prepričan, da nam bo uspelo. Kajti če obstaja kakšen vir, ki ga ima Evropa v izobilju, je to iznajdljivost. Če lahko v izboljšanje produktivnosti virov in zmanjšanje našega vpliva na okolje vložimo toliko domiselnosti in energije kot v povečevanje produktivnosti dela s tehnološkimi in poslovnimi inovacijami, lahko naša gospodarstva krenejo na pot trajnostnega razvoja.

Gospodarnejša raba virov je ena izmed ključnih strukturnih sprememb, ki jih potrebujejo naša gospodarstva. Če nam to ne bo uspelo, se bojim, da se bo generacija, ki prihaja za nami, lahko znašla v še hujši krizi, v primerjavi s katero se bo današnja zdela veliko lažje rešljiva.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva. 

Dr. Janez Potočnik je ekonomist in evropski komisar 
za okolje.



Za gospodarstvo in okolje gre, tepec!

Foto: EPA

Povezane novice

Gibanje TRS brez političnih ambicij, a čim prej v parlament
15. september ob 14:04
Če v tej obliki ne bodo mogli v parlament, se bo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije preoblikovalo v stranko.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
6 komentarjev
TIGR

Ja, res je, "siva miš", nekreativnež, povprečni birokrat, je ob potrebnem PR-ju prave linije postal, ob drugorazrednem precedniku, najpopularnejši slovenski politik. Absurd, ob tem, kakšne sposobnosti poseduje...

19. september 2011, ob 19:05:38
kvaternik

A smo Slovenci butalci. Uvrščamo ga med najbolj priljubljene politike. O njem pa nič ne vemo, pravzaprav vemo da za Slovenijo ni napravil nič. Enako ali isto velja za Tuerka.

19. september 2011, ob 15:51:51
Rajko

Podpiše prispevek, Delo ga objavi. Za celotno obdobje, za katero je bil izvoljen, je delo končano. V osmih letih ni naredil NIČ.

19. september 2011, ob 14:14:26
bureg911

Ups, še to, mo mojem vedenju so Švedska, Madžarska in Bolgarija že preklicali odličbo o obveznem vgrajevanju delilnikov toplote, ker ni bilo nikakršnega prihranka.

19. september 2011, ob 14:00:04
bureg911

Zdaj, ko sem se pomiril in še enkrat prebral članek, vidim, da g. komisar znova prodaja buče. jaz se že dolgo trudim, da kupujem stvari, ki nimajo odpadka, oz. da se odpadek lahko reciklira. EU naj si vzame za vzor Hrvaško, kjer je plastična embalaža vsa plačljiva (0,07€/kos), vendar ti trgovina povrne ta strošek, če embalažo vrneš. Mleko, kot ga kupujemo sedaj iz mlekomatov, se polni v lastne steklene steklenice in predstavlja velikansko konkurenco mlekarniški industriji. In kaj sedaj, mleko iz mlekomatov je ŠKODLJIVO !! Me res zanima, kdo je sprožil to negativno kampanijo, namesto, da bi velepredlovalci mleka spet delali navadno mleko v stekleni embalaži. In to ni korak nazaj, ampak naprej in k zdravju. Embalaža mlečnih proizdvodov je kakih 5% vseh smeti. O viruiznajdlivost pa smo že preveč slšali in videli. Nekateri so namreč bili iznajdlivi an finančnem področju, pa so sedaj "strici skopušniki" namesto, da bi denar, do katerega so prišli z "iznajdlivostjo" vložili v razvoj novih delovnih mest in novih tehnologij. Krona vsega pa je Energetski zakon "mojstra Diggerja", ki je namesto tega, da bi predpisal obvezno rabo termostaskih ventilov in uravnoteženja sistemov centralnega gretja, predpisal obvezno uporabo delilnikov toplote. Delilniki toplote namreč ne prišparajo prav nič, še več, pametni jih bodo z lahkoto prevarali, in vse skupaj je samo voda na mlin nekaterim poslovnežem iz tega političnega kroga. Če pa je kriza lahko še hujša, kot je sedaj, ko nas vodijo bleferji, potem pa nam ni rešitve brez revolucije.

19. september 2011, ob 13:58:52
bureg911

Recimo, da se najprej vsi uslužbenci v EU odrečejo presežka plače čez 3.000€ bruto. To bi pomenilo za vse države EU približno 2 (dve) miljardi evrov letnega prihranka. Kaj to pomeni za znižanje porabe v Bruslju, pa g. Potočnik kar izračunajte. Mogoče boste trošili manj priamrnih dobrin, ker bo treba varčevate, najbrž si boste tudi manjkrat privoščili govedino, katere vzgoja je največji vir emisij CO2, Ali pa menite, da se mora vsemu dobremu odpovedati najprej mali človek, potem bo pa že kako?

19. september 2011, ob 13:43:13
6 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej