Za internacionalizacijo šolstva
tor, 19.07.2016, 09:00
Za internacionalizacijo šolstva
Stroka in znanost se danes sporazumevata prvenstveno v angleškem jeziku.

Slovenija je sinonim za odprto gospodarstvo. Je v vrhu držav v svetu, ki so izvozno naravnane. Za primerjavo: Nemčija na mednarodnih trgih ustvari 80 odstotkov prihodkov, Slovenija 75 odstotkov, povprečen delež izvoza v državah OECD je 28 odstotkov. Izvoz se povečuje vsako leto, izvažamo v 202 državi, 17.400 podjetij je stabilnih izvoznikov, ki več kot polovico prihodkov ustvarijo z izvozom.

V izvoznem okolju je hitrost, s katero razvijaš znanje in uvajaš spremembe, tista, ki odloča, ali boš še posloval. Dinamiko hitrosti pa določa zmožnosti ljudi, da se prilagajajo, pridobivajo nova znanja, nova znanja umeščajo v delovanje podjetja in s tem ustvarjajo nove inovativne produkte in storitve.

Dinamično šolstvo

Kako naj se tej dinamiki razvoja prilagodi šolstvo, katerega naloga je izobraziti mlade, da bodo v jutrišnjem, vse hitreje razvijajočem se okolju, uspešno razvijali gospodarstvo in državo? Na marsikaterem področju je razvoj tako hiter, da v štirih letih že zastara, navaja poročilo o prihodnosti dela Svetovnega evropskega foruma.

Država najbolj pomaga podjetjem in s tem prebivalcem, če je sposobna hitro vzpostavljati sisteme, ki omogočajo ohranjati korak z razvitim svetom. Trenutno je tako predlagala novelo zakona o visokem šolstvu, ki predpisuje pogoje oziroma izjeme za dopustno izvajanje študijskih programov v tujih jezikih, s čimer želi ustvariti boljše pogoje za hitro pridobivanje najnovejših znanj in pravočasno prilagajanje mednarodnemu dogajanju. Sprejetje te novele močno podpiramo v Združenju Manager, kjer se zavzemamo za čim hitrejšo internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, za kar pa je eden od pogojev katerega tudi internacionalizacija šolstva. Pri tem nas je presenetil odziv Društva pisateljev, ki meni, da gre za »izdajo lastnega naroda« in ministrico celo pozvalo k odstopu.

Nevarno samozaverovanje

Menimo, da je za obstoj in razvoj slovenskega jezika še vedno dobro poskrbljeno, a hkrati končno vzpostavljamo pravno podlago za izvajanje študija v tujih jezikih. Tisto, kar bi nas moralo veliko bolj skrbeti, je dejstvo, da se v Sloveniji od več kot 900 akreditiranih študijskih programov v tujem jeziku izvaja le 18 programov. Od kod Slovencem, ki v svetovnem merilu pomenimo manj kot tri stotinke odstotka celotnega prebivalstva, mnenje ali samozaverovanost, da lahko manj kot dva milijona ljudi ne le vsrka, temveč tudi samozadostno razvija vse tisto znanje, ki je nujno za rast gospodarstva in dostojno življenje posameznika?

V času, ko bi potrebno znanje lahko prevedli v slovenščino, bo to že zastarelo. Nedvomno najnovejšega znanja tudi ne moremo v celoti generirati sami, ampak v sodelovanju s strokovnjaki s celega sveta. Naš cilj bi moral biti to znanje v najkrajšem možnem času posredovati študentom, ne glede na to, v katerem jeziku bo znanje posredovano. Prav ti študenti bodo namreč prav kmalu razvijali nove izdelke in storitve, potrebne na svetovnem trgu.

Odprte poti znanju

Dandanes se znanost razvija s sodelovanjem več sto ljudi s celega sveta. Države, ki so to razumele, hitro prilagajajo svoje sisteme – kot na primer Nemčija, kjer nemški raziskovalci in inženirji prijave za državno podprte razvojne projekte napišejo in oddajo v angleščini. Res je, da so večji narod in je morda skrb za obstoj jezika razumljivo manjša. Pa vendarle: stroka in znanost se danes prvenstveno sporazumeva v angleškem jeziku.

Je boj proti odpiranju slovenskega visokošolskega sistema mednarodnim predavateljem res bitka, ki jo želimo izbojevati? Naši otroci nam kažejo pot, ko spremljajo virtualna predavanja z najboljših svetovnih fakultet, berejo relativno preprosto dostopne tuje strokovne članke, pridobivajo izkušnje kratkotrajnega študija v tujini – več tujih predavateljev bi jim olajšalo te poti in predvsem marsikoga prepričalo, da bo ostal doma in uporabil pridobljeno znanje v Sloveniji.

Razvoja ne bomo mogli zaustaviti in vprašanje je samo, koliko bomo od tega razvoja imeli Slovenci. Če vzamemo samo eno od priložnosti: globalni tržni potencial pametnih mest po ocenah znaša kar 1,5 bilijona ameriških dolarjev. Slovensko gospodarstvo lahko s pravim znanjem uresniči od 0,5 do odstotka tega tržnega potenciala, kar je približno od 7,5 do 15 milijard dolarjev. To je veliko denarja. Takih priložnosti je še veliko in prav je, da se poenotimo v razmišljanju, kateri dejavniki pozitivno vplivajo na naš prihodnji razvoj. Odprte poti do znanja to vsekakor so.

Aleksander Zalaznik,
predsednik Združenja Manager


––––––

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.



Za internacionalizacijo šolstva

Foto: Jože Suhadolnik

Prijavi sovražni govor