Pred kratkim je predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina v oddaji Tarča na nacionalni televiziji izjavil: »Ministrstvo za zdravje ne deluje.« Z njim so se strinjali vsi, razen seveda predstavnika ministrstva. V isti oddaji je sindikalist Konrad Kuštrin dejal: »Ministrica se skriva.« Moji tezi sta, da ministrstvo za zdravje ne deluje, ker ignorira, in da se ministrica ne skriva, ampak, tako kot njeno ministrstvo, tudi ona ignorira.
Pred slabim letom sem na tem mestu obširno pisal o nepojmljivi ignoranci ministrstva za zdravje. Stroka si že več let prizadeva, da bi uredili sistem zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije. Gre za vzpostavitev mreže javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev in usposabljanje laikov, ki z uporabo avtomatskega defibrilatorja ob srčnem zastoju lahko rešijo človeško življenje. Ukrepanje je nujno v prvih nekaj minutah, prihod ekipe nujne medicinske pomoči je po navadi prepozen. Temelj vsega so predpisi. Po veljavni zakonodaji zgodnja zunajbolnišnična defibrilacija sploh ne obstaja! Kdo bi moral normativno urediti področje, je jasno – ministrstvo za zdravje. Zakaj tega ne stori, je tudi jasno – ker to ignorira. Razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino je kot vrhovna strokovna instanca novembra leta 2012 pripravil celovit predlog sistemske ureditve uporabe avtomatskih defibrilatorjev v primeru srčnega zastoja zunaj bolnišnice. Prosili so za podporo in začetek aktivnosti ministrstva za zdravje, za pomoč pri promociji, sprejetje potrebnih pravnih podlag, medresorsko povezovanje in iskanje informacijskih rešitev. Ministrstvo za zdravje je predlog v celoti ignoriralo in nanj sploh ni odgovorilo.
»Poslane materiale
Razočarala nas je tudi nova ministrica Milojka Kolar Celarc. Oktobra 2014 smo ji v pismu pojasnili nastalo situacijo in opozorili na popolno neodzivnost ministrstva. Izrazili smo prepričanje, da bomo z njo lahko ustvarili potreben dialog in da se bodo stvari hitro začele izboljševati. Zaprosili smo jo, da nas sprejme na pogovor. Tokrat nismo dočakali niti vljudnostnega leporečja – ignoranca brez celofana. Zavedam se, da je ministrica vsak dan zasuta z več tisoč informacijami in gotovo gara od jutra do večera. Od njenih sodelavcev je odvisno, katere in kako obdelane bodo prišle informacije na njeno mizo. Popolnoma mogoče je, da ne ve, da Iniciativa za AED sploh obstaja. Nekoč sem se o državnem sekretarju, ki je imel neke ideje, da bi premaknil problematiko poklicnih bolezni z mrtve točke, pogovarjal z visoko uradnico z ministrstva. »Politiki pridejo in grejo,« je bil njen komentar.
Nad ministrstvom za zdravje smo popolnoma obupali
Ignorance ministrstva ne razumem. Pripravili smo številne povsem izdelane, izvedljive predloge, ki v glavnem sploh ne bi zahtevali večjih finančnih sredstev. Predlogi, med katerimi so tudi čistopisi sprememb zakonov in pravilnikov, so strokovno neoporečni, saj so pri pripravi predlogov sodelovale glavne strokovne avtoritete urgentne medicine. Pobude Iniciative za AED se objavijo samo s konsenzom vseh članov, kar še povečuje njihovo verodostojnost. Vse delo opravimo zastonj. Mediji so polni zgodb o vrtoglavih zneskih, ki so jih plačale organizacije v javnem sektorju za različne svetovalne storitve, mnenja, analize. Ministrstvo pa je brezplačno v svoje predale dobilo dragoceno gradivo, ki ga samo ni sposobno ustvariti. Ignoranca ministrstva je nerazumljiva in hkrati žaljiva. Zdravniki smo pogosto v zobeh javnosti zaradi »nezaslišano visokih« plač. Če kaj naredimo zastonj pa ni nič vredno.
Nad ministrstvom za zdravje smo povsem obupali. Da bi se izvlekli iz pat pozicije, smo se odločili, da bomo pobegnili pod obrambni resor. Našli smo pravno možnost v spremembi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato bi med »druge nesreče« uvrstili tudi srčni zastoj. Pripravili smo že osnutek pravilnika, ki bi na podlagi spremenjenega zakona urejal celotno zunajbolnišnično defibrilacijo. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so nas prijazno sprejeli. Nekoliko so bili zadržani, ker se jim je zdelo nenavadno, da zdravniki bežimo k njim. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je dejal: »O vsem se bomo lahko pogovorili, vendar bi bilo dobro, da je na prihodnjem sestanku prisotno tudi ministrstvo za zdravje.« Kar megla se mi je naredila pred očmi. Na podlagi dosedanjih grenkih izkušenj od njih ni mogoče pričakovati drugega, kot da »podprejo pobudo, vendar jo morajo še proučiti, pretehtati in usklajevati«.
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
Zdenko Šalda, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa v Zdravstvenem domu Trebnje