Tiskane izdaje
V zdravstvu so gotovo nujne spremembe, saj je ključna zdravstvena zakonodaja stara že več kot dvajset let, kar zdravstvenemu sistemu otežuje uvajanje sprememb, napredek in modernizacijo. To še posebno občutimo pri organizaciji, vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, ki bi v moderni družbi morali biti avtonomnejši, z večjimi pristojnostmi, seveda tudi z večjo osebno odgovornostjo vodstev.
Resorno ministrstvo se očitno zaveda potrebnih sprememb, saj je te pred kratkim opredelilo v vseh svojih strateških dokumentih. Na podlagi opravljene analize zdravstvenega sistema in predlaganih ukrepov bo nedvomno potrebna celovita sprememba temeljne zdravstvene zakonodaje, sprejetje zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) ter zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Temeljite spremembe obeh omenjenih temeljnih zakonov so velik zalogaj, ki nam ga v preteklosti ni uspelo, ga nismo znali in zmogli opraviti. Gre za proces, ki se že izvaja in bo še največ energije, časa in prizadevanj zahteval v prihodnje, ko se bodo predstavniki osrednjih akterjev – izvajalci, plačniki in uporabniki – spopadali z različnimi pogledi, mnenji in interesi. Ker bo ta postopek celovite spremembe zdravstvene zakonodaje očitno dolgo trajal, lahko razumemo in sprejmemo prizadevanja ministrstva, da bi posamezna področja zdravstva uredili posebej, še posebno tista, ki so v osnovi neurejena in vnašajo nepreglednost ter nezadovoljstvo med izvajalce in uporabnike zdravstvenega sistema.
Spremembe ZZDej
Eno od takih je gotovo področje javno-zasebnega modela izvajanja zdravstvene dejavnosti in skladno s tem urejanje zelo občutljivega področja koncesij. Njihovo neselektivno podeljevanje (kot poskus privatizacije), ki smo mu bili priča v zadnjih dveh desetletjih je privedlo do pojavov posameznih koncesijskih ambulant oziroma dejavnosti, ki so se širile popolnoma nesistemsko in stihijsko. Čeprav se je področje z leti reguliralo in delno uredilo, se združenje strinja s predlagateljem, da je to treba z zakonom natančneje opredeliti. Nalogo predlagane zakonodaje vidimo predvsem v tem, da podeljevanje koncesij ne sme ogroziti dejavnosti in nadaljnjega obstoja javnih zdravstvenih zavodov in njihovih nalog ter funkcij, ki jih imajo po zakonu; zaradi tega podpiramo tak zakonski predlog, da bo pred podelitvijo koncesije javni zdravstveni zavod moral predložiti analizo posledic, resorno ministrstvo pa bo na podlagi tega izdalo končno soglasje ali nesoglasje k podelitvi koncesije.
V interesu javnosti
Prav je tudi, da zakon izrecno določa, da se koncesija lahko podeli, če javni zdravstveni zavod ne zagotavlja izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določeno z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti dostopnosti zdravstvenih storitev, ki jo določa mreža javne zdravstvene službe. Tudi v združenju ves čas poudarjamo, da mora biti razlog za podelitev koncesije predvsem javni interes, ki izvira iz javne mreže opravljanja zdravstvenih storitev in ne želja ali zahteva posameznega zdravstvenega delavca, kot se je pogosto dogajalo do zdaj. Ustrezno se nam zdi, da z zakonom podeljena koncesija ne more biti predmet pravnega prometa, v primeru prenehanja oziroma odvzema pa se dejavnost prenese na javni zdravstveni zavod. Med cilji zakona vidimo tudi ukinitev možnosti statusnega preoblikovanja koncesionarja, ki vodi v nepreglednost in zmanjšanje vpliva koncendenta.
Zelo aktualno in po našem mnenju potrebno prioritetne zakonske ureditve je tudi področje sklepanja podjemnih pogodb. V združenju podpiramo predlog zakona v delu, ko javnemu zdravstvenemu zavodu dopušča sklepanje podjemnih in drugih pogodb civilnega prava ne samo s fizičnimi osebami, ampak tudi s pravnimi osebami.
Ker se je oglaševanje in širjenje informacij o vplivih na zdravje in bolezen v preteklem desetletju temeljito spremenilo, se zavzemamo in podpiramo tudi ureditev področja, ki ureja oglaševanje zdravstvene dejavnosti. Novi načini komuniciranja in možnost hitrih povezav so presegli klasične načine predstavitev lastnosti izdelkov.
Pomisleke v predlogu zakona izražamo glede za nas nejasnih določil o dovoljenju za izvajanje zdravstvene dejavnosti, predvsem glede odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Prav tako izražamo pomisleke zaradi podeljevanja koncesije, ko je to povezano s tem, ali je lastnik pravne osebe večinski odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti oziroma s tem povezanim odvzemom pred spremembo zakona podeljenih pravnim osebam. Gotovo bo treba to regulativo zelo dobro domisliti.
Za spremembe
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije zaradi vsega zgoraj navedenega načelno podpiramo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZDej. Dileme, ali sodobnejšo zdravstveno zakonodajo sprejemati postopno ali čakati na celovito spremembo temeljne zakonodaje nekje v prihodnosti, po našem mnenju ne bi smelo več biti. V sklopu nadaljnjega sprejemanja zakonodaje v združenju pričakujemo poleg obravnavane vsebine, ki jo ureja sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti, že napovedano zakonsko ureditev, ki bo urejala področja upravljanja in vodenja zdravstvene dejavnosti oziroma njenih organizacij.
V tej zakonodaji pričakujemo spremembe v smeri večje avtonomije javnih zdravstvenih zavodov in modernejšega korporativnega upravljanja. Te spremembe morajo direktorjem zdravstvenih zavodov zagotoviti in omogočiti več orodij pri nagrajevanju, kadrovski politiki, specializacijah, javnih naročilih itd. Pomembnejši in zahtevnejši vlogi direktorja sledi tudi večja odgovornost in ne nazadnje tudi primerno nagrajevanje direktorjev, ki je zdaj na vse prej kot sprejemljivi ravni.
Metod Mezek
direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije
––––––
Prispevek je mnenje avtorja
