Tiskane izdaje
Občasno se skoraj neopazno pojavi gospodarsko gibanje, ki bi utegnilo bistveno vplivati na spremembo našega dojemanja. V poročilu Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015 (SOER) je opredeljeno tako gibanje. Ugotovljeno je namreč, da se je med letoma 2000 in 2010 obseg zelenega gospodarstva Evrope povečal za 50 odstotkov.
Čeprav je novica pohvalna, se ne zdi vredna objave na naslovnicah. Resnično pomembno pa je dogajanje, ki spremlja to gibanje. Ne pozabimo, obseg se je povečal v času izredne gospodarske rasti in posledične krize v zadnjih sto letih. Prizadeti so bili skoraj vsi gospodarski sektorji, zeleno gospodarstvo pa je bilo v razcvetu.
Podjetja, ki so prevzela globalno pobudo in sprejela okoljevarstvene izzive, so preživela tegobe recesije.
Ravnati se moramo po njihovemu zgledu. Evropa je celina, bogata z veščinami, a revna z viri. Nevarnost, ki je prišla z recesijo, se je pokazala za neverjeten vir inovacij. Tako se naša družba začenja učiti, kako »doseči več z manj«.
A še vedno smo daleč od pozitivne razvojne spirale. Pogosto se viri, prihranjeni z uporabo pametnih tehnik, porabijo drugje v tako imenovanem povratnem učinku. Včasih ima spodbujanje do okolja prijaznejših industrij nenačrtovane posledice.
To je pogosta težava. V prometnem sektorju je imel večji izkoristek goriva le omejen učinek na njegovo splošno porabo, saj so se Evropejci zaradi tega vozili več.
Poiskati načine za ohranjanje virov v gospodarstvu
Ne smemo se zanašati na posamezne izboljšave, ampak se moramo teh težav lotiti bolj sistematično in si prizadevati za bolj povezane rezultate. Izhodiščnih točk je veliko.
Poiskati moramo predvsem načine za ohranjanje virov v gospodarstvu, pri čemer jih ne bi smeli izkoristiti samo enkrat in nato zavreči. Potrebujemo krožni pristop, ki bo zmanjšal odpadke na minimum. Ko izdelki dosežejo konec svoje prve »življenjske dobe«, bi bilo treba iz njih takoj pridobiti materiale, ki bi jim omogočili drugo »življenjsko dobo«. Šele z izdelavo novih izdelkov iz teh materialov lahko začnemo govoriti o pravem proizvodnem življenjskem ciklu. To je načelo krožnega gospodarstva.
Zanj obstajajo tehtni gospodarski argumenti. Raziskave v industriji kažejo, da uporaba pristopov krožnega gospodarstva zagotavlja znatne prihranke pri stroških materialov, kar bi lahko EU prineslo triodstotno povečanje BDP. Vprašanje ni, ali naj to naredimo ali ne, ampak kako te pristope uporabljati na širši ravni in dobre primere uvesti v druge gospodarske panoge.
Uspeh evropskega zelenega gospodarstva bi moral spodbuditi preostalo gospodarstvo. Komisija bo pred koncem leta 2015 predstavila nov in ambiciozen sveženj ukrepov v okviru krožnega gospodarstva, v katerem bo obravnavan celotni cikel. Ta sveženj bo raziskal cilje na ravneh recikliranja, pametnejšo uporabo surovin, inteligentno zasnovo izdelkov, ponovno uporabo in popravilo izdelkov ter recikliranje. Vse to je namenjeno oblikovanju pravega proizvodnega življenjskega cikla.
Ključna vloga EU
Ugotovitve vključujejo trdne dokaze, da zaščitena naravna območja v EU (omrežje EU Natura 2000) prispevajo za Evropsko unijo 200 milijard evrov dajatev na leto. Dobrih novic je še več – politike EU prinašajo znatne koristi. Evropejci uživamo v čistejšem zraku in vodi, na odlagališča pošiljamo manj odpadkov in jih recikliramo več kot pred petimi leti. Vendar je treba prisluhniti tudi opozorilom, če želimo preprečiti propadanje našega okolja.
Iz poročila je razvidno, da imata Evropska unija in zlasti komisija ključno vlogo pri odkrivanju načinov delovanja, ki zagotavljajo, da dobrih novic še ne bo konec. Združiti moramo zakonodajne ukrepe, tržne instrumente, raziskave in inovacije. Za spodbujanje spremembe v dojemanju moramo izkoriščati spodbude, izmenjavo informacij in podporo prostovoljnim pristopom. Če obstajajo politična volja, pravna varnost in podpora javnosti, bodo sledile tudi naložbe.
***
Prispevek je mnenje avtorja
Karmenu Vella je evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo
