Ženske pod steklenim stropom

Evropska unija ima dolgo zgodovino spodbujanja enakosti med spoloma in je lahko ponosna na napredek, dosežen v preteklih desetletjih. Zahvaljujoč evropski zakonodaji je diskriminacija na podlagi spola prepovedana, zajamčene pa so tudi skupne minimalne pravice do družinskega dopusta. Zdaj je 60 odstotkov novih univerzitetnih diplomantov ženskega spola in kljub gospodarski krizi je sedanja stopnja zaposlenosti žensk 62-odstotna, medtem ko je bila še leta 1997 55-odstotna.

Vendar na najvišjih upravnih položajih gospodarskih družb številne ženske še vedno trčijo ob stekleni strop, ki ovira njihovo napredovanje po karierni lestvici. V upravnih odborih podjetij v Evropi trenutno prevladuje en spol: 86,3 odstotka članov in 96,8 odstotka vodij upravnih odborov je moškega spola, medtem ko je žensk na teh položajih le 13,7 odstotka oziroma 3,2 odstotka. V Sloveniji je 15,3 odstotka članov upravnih odborov ženskega spola, kar je sicer nekoliko več od povprečja Evropske unije (13,7 odstotka).

Spremembe prej izjema kot pravilo

Kljub razgreti javni razpravi in nekaterim prostovoljnim pobudam na nacionalni in evropski ravni se stanje v zadnjih letih ni precej spremenilo. Marca letos je evropska komisija predstavila poročilo o zastopanosti žensk v upravnih odborih evropskih podjetij, ki je pokazalo, da je bil v zadnjih mesecih dosežen le skromen napredek: 1,9-odstotno izboljšanje od oktobra 2010 do januarja 2012. Dolgoročno gledano se je delež žensk v upravnih odborih v zadnjem desetletju povečeval za le 0,6-odstotne točke na leto. Poleg tega je skoraj polovico vsega povečanja v EU lani doprinesla Francija, ki je leta 2011 uvedla zakonodajo z nacionalnimi kvotami. Spremembe so torej zelo počasne, določen napredek, ki je prej izjema kot pravilo, pa so dosegle le države, v katerih so bile uvedene zakonsko obvezne kvote. S tako počasnim napredovanjem bi potrebovali še približno 40 let, da bi se zgolj približali uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnih odborih – vsaj 40 odstotkov obeh spolov.

Znanje in izkušnje moških in žensk

Prišel je torej čas, da dokončamo to, kar smo začeli, in 50-letno zgodovino ukrepov EU za spodbujanje enakosti spolov dopolnimo tako, da se resno spopademo s tem izzivom. Zato smo evropski komisarji, pristojni za pravosodje, industrijo, konkurenco, gospodarske zadeve, notranji trg in zaposlovanje, predlagali zakonodajo, ki bo pospešila napredek v smeri bolj uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih evropskih podjetij.

Naši razlogi so jasni: v današnjih težkih gospodarskih razmerah, v katerih nas poleg finančne krize pestijo izzivi starajočega se prebivalstva in pomanjkanja veščin, je še toliko pomembneje, da izkoristimo znanje in izkušnje obojih, žensk in moških.

Enajst držav članic EU (Belgija, Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Danska, Finska, Grčija, Avstrija in Slovenija) je to že spoznalo in uvedlo različne predpise za spodbujanje uravnotežene zastopanosti obeh spolov v upravnih odborih. Vendar pa lahko razdrobljen nacionalni pristop do tako pomembnega socialnega in gospodarskega vprašanja pomeni oviro na evropskem notranjem trgu. Gospodarske družbe namreč potrebujejo usklajen in zanesljiv zakonodajni okvir, zlasti pri poslovanju na enotnem trgu EU. Cilj našega predloga je torej vzpostaviti skupni okvir za celotno Evropsko unijo za pozitivne ukrepe, ki bodo usmerjali državne oblikovalce politik in zagotavljali pravno varnost podjetjem.

Usposobljenost in zasluge

Pri tem pa ne gre le za podjetja. Gre tudi za državljane, ki se strinjajo, da je treba stanje spremeniti: kot je pokazala nedavna javnomnenjska raziskava evropskega javnega mnenja Eurobarometra, kar 88 odstotkov Evropejcev in 95 odstotkov Slovencev meni, da bi morale biti ženske, če so enako usposobljene, enakopravno zastopane na najvišjih položajih v gospodarstvu. Predpisi o ženskih kvotah na podlagi uspešnosti imajo torej močno javno podporo.

Ključna beseda pri tem je usposobljenost . Predlog smo pripravili zelo skrbno, saj želimo po eni strani spodbujati enakost spolov v upravnih odborih s specifičnimi ukrepi v korist premalo zastopanemu spolu, po drugi strani pa ne smemo in ne nameravamo diskriminirati posameznih kandidatov, ki se potegujejo za določen položaj v podjetju. V skladu s predlaganimi pravili bodo usposobljenost in zasluge ostale osnovni pogoji za položaj v upravnem odboru. Poleg tega mora biti zakonodaja EU za spodbujanje enakosti spolov v upravnih odborih gospodarskih družb časovno omejena: ukrepi v korist premalo zastopanemu spolu so smiselni samo takrat, ko je prisotna prenizka zastopanost, sicer bi vodili v dodatne neenakosti.

Nova pravila, ki jih predlagamo, zagotavljajo ustrezno ravnotežje. Novo evropsko pravilo o 40-odstotni zastopanosti žensk v upravnih odborih bo veljalo samo za družbe, ki kotirajo na borzi, in sicer zaradi njihovega gospodarskega pomena in večje vidnosti, ne pa tudi za mala in srednje velika podjetja z manj kot 250 zaposlenimi. Predlog je osredotočen na položaje neizvršnih direktorjev, da bi naše sporočilo doseglo najvišje ravni gospodarskih družb. V jedru predloga je pregleden postopek izbora kandidatov, s katerim se želi doseči 40-odstotna zastopanost premalo zastopanega spola do leta 2020 na podlagi jasnih meril ter primerjave znanja in sposobnosti kandidatov.

Prišel je torej čas, da razbijemo stekleni strop, ki sposobnim ženskam še vedno preprečuje, da bi dosegle najvišje položaje. Evropska komisija spodbuja enakost spolov že od leta 1957. Nadaljevanje te poti ni revolucija, temveč naravni razvoj. Pred 50 leti smo začeli zagotavljati enako plačilo za enako delo, danes pa nadaljujemo zagotavljanje enakih možnosti na vodilnih položajih za ženske in moške.

Sopodpisniki:

Podpredsednik evropske komisije Antonio Tajani, pristojen za industrijo

Podpredsednik evropske komisije Joaquín Almunia, pristojen za konkurenco

Podpredsednik evropske komisije Olli Rehn, pristojen za ekonomske in monetarne zadeve ter evro

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier

Evropski komisar za zaposlovanje Lázsló Andor