14-dnevnik: Frau Graga, Mrs. Grega

22. 6. Je kar nenavadno, ko trije člani četrtega po letih prepričevanja prisilijo v šotorjenje. Pa si je treba bivališče sposoditi, ga namesto v predvidenih desetih v 120 minutah sestaviti in tako v nedogled. Ko smo se prebudili v umito bovško jutro, je bilo vse na svojem mestu, tudi šotorska strešna vlaga. Ko se je dan na (po)slednjo polovico nagnil, pa se je jelo na nebu kuhati, ja, edino nad nami v vsej domovini se je toča razhudila. Je bela cesta, smo konstatirali, s poletnimi gumami smo zdrsavali. Strahoma smo se z opravkov vrnili v kampišče, šotor pa nedotaknjen. Z izjemo zračnikov, skozi katera je toča namočila do zadnjega vlakna otroških oblačil. Še sreča, da ne mojih. Še bomo šotorili.

24. 6. Pred domom starejših, če ne bogu, pa veselju za hrbtom, šarim po prtljažniku, ob meni zabremza avtomobil tujih tablic in sovoznica me vpraša, kako do Maribora. Če bi me v štajerščini, ji iz principa ne bi odgovoril, a me je v španščini. Lorce nisem nikdar v izvirnem bral, sem pa hispanščini poskušal dve leti slediti v srednji šoli. Pa je očitno tega že mučo dolgo, sem vse pozabil, samo še leva, desna, iskjerda pa dereča sta mi ostali. Torej jaz špansko rahitičen, oni angleško tetraplegični, še sreča, da sem imel pri sebi risalo in papir, pa sem malo skiciral, pa rekel Koper No!, Novo mesto No!, pa za konec čao, če so vsaj to razumeli. So že v Mariboru?

26. 6. Organizatorjem mega festivala sem se pred desetletjema očitno tako v naslovniški seznam zaklinil, da so me odtlej vsako leto, iz avstrijskega Gradca, (zaman) vabili, naj se vrnem. Devetnajst let so me naslavljali Frau Graga Kalisnik, sem prvih sedem razmišljal, da bi jih opomnil na razliko v spolu, no, letos so za drugačnost poskrbeli sami. Ne vem sicer, zakaj v angleščini, tudi spol je enak, a prihodnjih petnajst let bom Mrs. Grega Kalisnik.

1. 7. Prejel sem prvo esemes voščilo za letošnji rojstni dan. Od sorodnika, ki mi vse naj ponavadi vošči dan prezgodaj ali prepozno, letos dan manj kot mesec vnaprej. Čestitke sem kontriral, njegov marec se nezadržno bliža.

4. 7. Samo sto evrov sem jadikovaje nameraval pustiti na poštnem okencu, a na turobno dejanje čakal sedem minut, pred mano pa gospa v letih, da se je ni spodobilo preklinjati. Ko je opravila, je poštnico vprašala, ali bo njeno sporočilo še istega dne našlo naslovnika, odgovorjeno je bilo, da ga je že, v hipu. In gospa je leta 2013 izvedela za izum, imenovan (tele)faks. Ko bi vi videli, kako ga je bila vesela. In jaz z njo, saj sem prišel na vrsto.