20 jih ne jamra več

Kar pričakujemo od premiera, so dejanske rešitve, ne pa zgolj njihovo iskanje.

Objavljeno
25. januar 2016 12.13
Ahmed Pašić
Ahmed Pašić

Imam navado, da ob zajtrku, preden se odpravim v službo, pregledam najnovejše novice, in glede na to, da se večina medijskih korporacij napaja z novicami pri istih izvorih, ni velike razlike med branjem spletnih strani v Ameriki, Evropi ali Aziji. Prevladujejo negativne novice, škandali, vojne, krize, grožnje o novih konfliktih in fotografija najnovejše obleke Kim Kardashian. Človek mora dobro paziti in si prizadevati, da naredi mentalni zid, ki bo takšnim novicam preprečil večji vpliv na njegovo počutje, in se bolj osredotočil na pozitivne zadeve.

Pa vendar je pred tremi dnevi ena od teh negativnih novic pritegnila mojo pozornost. Ko sem videl napis ob premierovem mikrofonu in prebral vsebino (»Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve.«), sem najprej pomislil, da gre za fotomontažo. Vse skupaj je delovalo tako nadrealno, da sem se spomnil na skeče znamenite angleške skupine Leteči cirkus Monthyja Pythona. Preprosto ni imelo smisla, pa vendar se je kmalu izkazalo, da se je dogodek res zgodil.

Sem večen in nepopravljiv optimist. Treba je priznati, da so se javne finance v zadnjem času (skoraj) stabilizirale in da smo se izognili scenariju Grčije in Španije, pa vendar je pri ljudeh čutiti ogromno nezadovoljstva. Zakaj? Ravno zato, ker ima Slovenija potencial doseči veliko boljše rezultate, kot jih gledamo zadnjih deset let. Situacija se popravlja prepočasi. Recesija je hudo prizadela naše gospodarstvo, vendar so takšne situacije odlična priložnost, da se sistem prevetri in postavi nove, boljše smernice.

Pri tem se lahko učimo od uspešnejših držav, kot sta Irska in Islandija. Obe državi sta doživeli ekononski polom in v samo nekaj letih sta se postavili na noge. Njuno gospodarstvo že dosega boljše rezultate od slovenskega. Mi še vedno stopicamo na mestu, nezadovoljstvo državljanov pa se kopiči. Medtem ko se v množičnih medijih in po socialnih omrežjih ljudje do onemoglosti prepirajo o ograjah in Dražgošah, imamo po uradnih podatkih v naši lepi domovini 290.000 ljudi, ki živijo v revščini, podobno število upokojencev, ki živijo s pokojninami, nižjimi od 500 evrov na mesec, in 113.000 brezposelnih kljub dejstvu, da gre vedno več mladih družin v tujino. Ne glede na to, katera stranka je na oblasti, jim nikakor ne uspe spraviti števila brezposelnih pod 100.000. Poleg tega si vedno več otrok v šoli ne more privoščiti malice in kosila.

Samo ustvarjanje novih delovnih mest z dostojnim plačilom bo na dolgi rok rešilo zgoraj omenjene težave.

Vlada mora biti veliko učinkovitejša in hitrejša. Že 20 let se govori o drugem tiru, pa se Luka Koper kljub temu spoprijema z zastoji, ker je železniška proga v notranjost države preobremenjena. Posledica je preusmerjanje prometa v druga pristanišča in posledično nižji dobiček za Luko Koper in manj davkov za državo. Če bi drugi tir delali z golimi rokami in krampi, bi ga do danes že imeli in ne bi imeli teh težav.

Več pozornosti bi morali nameniti tudi temu, kako privabiti tuje investicije, ki bi lahko znižale brezposelnost in povečale konkurenčnost s produkti oziroma storitvami, ki imajo visoko dodano vrednost. Nedopustno je, da nas Poljska, Češka in Slovaška na tem področju prehitevajo po levi in desni, saj bi kot manjša država morali reagirati veliko hitreje in se prilagoditi situaciji. Trenutno ima človek občutek, da delamo vse, da bi preprečili prihod tujih investicij v našo državo. To miselnost bo treba spremeniti.

Tretja stvar je turizem. Slovenija je čudovita dežela in treba je analizirati vse teoretične možnosti za vpostavitev neposredne letalske povezave z Azijo. Gre za trg s štirimi milijardami prebivalcev, in ko ljudem tukaj pokažem fotografije Bleda, Postojne, Pirana in Julijskih Alp, mislijo, da je nastal s pomočjo Photoshopa. Navdušeni so nad videnim in kar nekaj mojih sodelavcev je že obiskalo Slovenijo. Z boljšimi letalskimi povezavami se bo povečal tudi prihod azijskih turistov, kar bo posredno prineslo več denarja v državno blagajno.

Za konec pa bi rad izpostavil tisto najpomembnejše.

Vsakršno korupcijo in krajo v javnem sektorju ali gospodarstvu bo treba bolj rigorozno kaznovati. V nobenem primeru ne smemo dovoliti dvojnih standardov, saj je posledica logična: ljudje se bodo vedno bolj usmerjali v sivo ekonomijo. Poznam primer, ko je inšpekcija po hitrem postopku kaznovala starejšo gospo, ker je »na črno« pletla nogavice in jih prodajala po vasi za pet evrov. Zakaj ima človek občutek, da se tisti z ukradenimi milijoni nekako izmuznejo roki pravice? Zakaj nihče od odgovornih za katastrofalno bančno luknjo še ni končal v zaporu?

Ljudje veliko jamrajo, ampak za to imajo dobre razloge. Razen tistih 20, ki so obupali. Toliko jih je namreč storilo samomor od novega leta do danes. Njim bizarni napisi s še bolj bizarnim sporočilom ne pomenijo popolnoma nič več. Zanje je že prepozno.

Tako kot lahko jamra vsak, lahko vsak tudi išče rešitve.

Tisto, kar pričakujemo od premiera, so dejanske rešitve, in ne le njihovo iskanje.