V nadaljevanju preberite:

Na nekaterih delih Zemeljske oble bo ljubitelje astronomije danes razveselil Sončev mrk. Iz Slovenije bo viden okoli poldneva kot skromen delni mrk – »manjkal« bo le droben košček zgornjega roba Sončeve ploskve. V delih Grenlandije, Kanade in Rusije pa bo viden kot kolobarjasti mrk.

Ker je Luna te dni blizu apogeja (točke svoje tirnice, v kateri je najdlje od Zemlje), bo na nebu videti malenkost premajhna, da bi zakrila celotno Sončevo ploskev. Ob maksimumu mrka, ko se bosta središči Lunine in Sončeve ploskve pokrili, mrk zato ne bo popoln, ampak bo temno Luno obrobljal tanek, svetel obroč Sončeve ploskve – odtod ime kolobarjasti mrk.

Astronomija že tisočletja povezuje ljudi različnih narodov in kultur. Astronomsko znanje se je prenašalo med Evropo, Indijo, Kitajsko s popotniki in tudi med vojaškimi pohodi, kakršen je bil prihod Aleksandra Velikega v Indijo.