Tiskane izdaje
Medtem ko so bili najvišji kitajski in ameriški diplomati v Washingtonu sredi »strateškega dialoga«, so se v Ottawi »jeklene vrtnice«, kot pravijo kitajskim nogometašicam, ogrevale za četrtfinalno tekmo proti Američankam. Prvi so se ukvarjali s politiko. Pri drugih je bil v ospredju nogomet. Vendar goli niti niso pomembni, šteje namreč športni duh na travnatem terenu, ki bo za trenutek postal simbol globalnih razmer in pokazal, kakšni bi lahko bili kitajsko-ameriški odnosi.
Tekmovalnost, ki prispeva k napredku človeštva, občasen politični prekršek, storjen iz tekmovalne strasti, predvsem pa upoštevanje pravil igre, ki mora do konca ostati svetinja, pomembnejša od kakršnekoli zmage ...
Ravno ko so kitajski in ameriški diplomati s »strateškim dialogom« iskali rešitev za napete odnose med obema silama zaradi razmer v Južnokitajskem morju ter ko so se »jeklene vrtnice« in Američanke borile z žogo za naslov prvakinj, je Washington obiskala tudi kitajska namestnica premiera Liu Yandong in se udeležila srečanja WLED, pobude za izmenjavo mnenj med ženskimi voditeljicami.
Ta dialog so pripravili na pobudo Liu Yandong, najvišje uvrščene ženske v kitajski piramidi oblasti, in Hillary Clinton, nekdanje državne sekretarke ter – kakor napovedujejo kitajski politični analitiki – najverjetnejše prihodnje ameriške predsednice. Kitajska se pripravlja na svetovno žensko ureditev, čeprav je zanjo bolje pripravljena v nogometu kakor politiki. Kmalu jo bodo morda obkrožale države z ženskimi voditeljicami na čelu in azijsko-tihooceansko politično ozračje bi se tako gotovo spremenilo. Na to, kakšne bi bile spremembe, bi morali še malo počakati.
Zdelo se je, da bo tudi Burma kmalu dobila predsednico, dokler ni tamkajšnji parlament zavrnil predloga za spremembo ustave, s katero bi odpravili ovire za kandidaturo Aung San Su Kji na predsedniških volitvah novembra letos. Žensko voditeljico bodo dobili tudi v Tajvanu, saj bosta obe stranki – vladajoči Kuomintang (Nacionalistična stranka) in najpomembnejša opozicijska Demokratična napredna stranka (DPP) – nastopili na volitvah januarja prihodnje leto s kandidatkama. V Južni Koreji v Modri hiši (kakor pravijo predsedniški palači v Seulu) že sedi ženska. Park Geun Hje se mora trenutno sicer spoprijemati s težavami zaradi epidemije mersa (srednjevzhodnega pljučnega sindroma) in se zaveda, da z virusi noben politik ne more postati bolj priljubljen, vendar je brez dvoma prava »jeklena vrtnica« v politiki.
Toda Azija kljub temu čaka na Hillary Clinton, da bi razglasila prihod nove ženske ureditve. Moti jo samo to, da s prihodom prvega temnopoltega predsednika v Belo hišo niso niti najmanj rešili rasnega vprašanja v Ameriki, zato se lahko upravičeno boji, da bi se pod vodstvom prve voditeljice ZDA položaj žensk v najmočnejši demokraciji na svetu prav tako poslabšal, namesto da bi se izboljšal. Kitajce moti tudi to, da Hillary Clinton že dobro poznajo. Ne marajo je. Bojijo se je. Prepričani so, da je nasprotnica Kitajske. In kolikor bolj se jim zdi, da bi lahko stopila na čelo ženske svetovne ureditve, toliko raje imajo Vladimirja Putina.
