Azija ženskega spola: Veter po imenu Želja

Če bi v Aziji vse pojave poimenovali s človeškimi imeni, bi bilo ženskih več tam, kjer je trpljenje.

Objavljeno
17. november 2013 19.24
PHILIPPINES-TYPHOON/
Zorana Baković, zunanja politika
Zorana Baković, zunanja politika
Če nevihto poimenujemo s konkretnim imenom, pravijo meteorologi, lažje pojasnjujemo napovedi in natančneje spremljamo pomikanje nevihte, saj tako ne moremo zamešati med seboj različnih tropskih ciklonov, ki divjajo istočasno.

Zato tajfune vse od sredine prejšnjega stoletja poimenujemo po predpisih Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in se o katastrofah, kakršna je pred kratkim prizadela Filipine, pogovarjamo tako, kakor da je nesrečnim ljudem na vrata potrkala človeku podobna pošast. Še preden jim je uspelo dobro zakleniti hiše in spraviti otroke na varno, je vdrla v njihovo življenje, odnesla postelje, uničila prihodnost in se še vedno lačna odpravila naprej.

»Haiyan« po kitajsko pomeni »morska lastovka«. Filipinci so 24. tajfun, ki je prizadel njihovo obalo, v skladu s svojimi pravili poimenovali Yolanda.

Ko so leta 1953 začeli dajati imena podivjanim vetrovom, so praviloma izbirali ženska imena. Nihče ni podrobno pojasnil, zakaj so se tako odločili, toda takrat je bilo logično trditi, da so nevihte tako kakor ženske nepredvidljive in muhaste. Takrat se je zdelo naravno, da si predstavljamo nesrečo v ženski podobi. Šele leta 1979 so se na seznamih organizacije WMO začela pojavljati tudi moška imena za nevihtne vetrove. Občasno so tajfune poimenovali po nepriljubljenih politikih in treba je bilo počakati še nekaj časa, da sta spola na seznamih postala enakovredna.

Zdaj tropske ciklone poimenujejo po zelo strogih in razmeroma zapletenih pravilih. Na podlagi predlogov držav z nekega oceanskega območja sestavijo šest seznamov s toliko imeni, kolikor se povprečno pojavi neviht v enem letu. Prvi tajfun se začne s črko »a«, zadnji s črko »z«. Vsakih šest let spet uporabijo isti nabor imen, razen če se medtem ne pojavi tako smrtonosen in uničujoč vremenski pojav, da ga vnesejo na črn seznam in nihče noče, da bi se še kdaj ponovil. Tako je bilo, denimo, s Katrino v ZDA. Tako bo tudi z Yolando. Nikoli več naj se pod nobenim imenom ne ponovi tako strašna nevihta, upajo prav vsi v Aziji, a se hkrati zavedajo, da je to samo molitev obupanih in da bo nov orkan zarjovel še pred koncem leta 2013. Poimenovali ga bodo Zoraida.

Azija je tako zaradi divjanja narave postala ženskega spola, Filipinci, ki jih je prizadela naravna nesreča, pa upajo, da jih bodo rešile ženske. Živijo namreč v državi, katere deset odstotkov prebivalstva dela v tujini, med temi devetimi milijoni in pol filipinskih delavcev v tujini pa je največ žensk, ki so povsod znane kot dobre varuške, vestne medicinske sestre, nadarjene pevke, odlične učiteljice in požrtvovalne negovalke.

Filipinke pogosto odhajajo same na delo v čezmorske države, medtem ko možje in otroci ostanejo doma, to pa pomeni, da ves svoj zaslužek pošiljajo domov. Vsako leto pride iz tujine na bančne račune na Filipinih približno 30 milijard dolarjev. To dokazuje, kako močno se morajo filipinski delavci v tujini odrekati, da bi svojim bližnjim zagotovili »normalno« življenje, za katerega so mnogi na prekrasnih filipinskih otokih prikrajšani.

Če bi v Aziji vse pojave poimenovali s človeškimi imeni, bi bilo ženskih več tam, kjer ljudje trpijo in se žrtvujejo. Pa tudi tam, kjer govorijo o moči, volji in preživetju. Velik del pomoči za trpeče Filipince bo tudi tokrat prišel iz tujine. Od rojakinj, ki po Ameriki, Saudski Arabiji, Japonski, Singapurju in Evropi opravljajo različna dela, da bi se njihovi otroci lahko šolali. In da njihovi možje ne bi bili tako obremenjeni, kakor mora tradicionalno biti obremenjen glava družine.

Marifel Mosquera je ena izmed njih. Ko je pred osmimi leti zapustila svoj dom na otoku Pandan, je bil njen najmlajši sin star komaj šest mesecev. Hrepenenje po snidenju z njim je potlačila tako, da se je tolažila, da so doma z njenim zaslužkom zgradili novo hišo. Yolanda ji je zdaj odnesla streho. Toda Marifel je kljub temu srečna, saj nobeden od njenih bližnjih ni umrl. Tajfun ni odnesel tudi želje po lepšem življenju.