Beli bademantl

Medtem ko nam vlada žuga z vsemogočimi kriznimi davki in se zdi, da manjka le še davek na erekcijo, smo na totem koncu že en mesec popolnoma mirni. Odkar je mestno žezlo prevzel naš Andrej, se zdi, da možakarja prav nič ne more vreči iz tira. Hladen kot špricer vleče poteze, ki jih v preteklih šestih letih nismo bili vajeni. V nasprotju s svojim predhodnikom se je celo spustil na realna tla in finančno temeljito oklestil projekt Evropska prestolnica mladih. Vse dokler ga po le slabem mesecu vodenja totega konca v posteljo ni položila zahrbtna vročina.

Kaj hočemo, tudi najboljšim se zgodi, da kdaj pregorijo, in Andreju kajpak želimo čim prejšnje okrevanje. Navsezadnje je mesto brez njega tako rekoč paralizirano. Naš novi župan se namreč ne skriva za svojimi podžupani, prav tako pa nima nikogar, ki bi ga, ko bi občasno postalo prevroče, vun zmazal. Ta privilegij je pač imel le nepozabni Franc, ki se je rad potuhnil, ko je bilo treba podpisati kaj občutljivega. Za vsak primer, kot zadnja obrambna linija, pa je bila tukaj še njegova Milica, če ga je bilo treba potegniti iz godlje.

Andrej se takšnih igric kajpada ne gre. Podžupanov nima, da bi namesto njega kar koli podpisovali, kaj šele, da bi ga kdor koli vlekel iz koder koli. Za to slednje bomo seveda držali pesti, da v tem mestu nikoli več ne bo potrebno, medtem ko bi kakšen podžupan morda le prišel prav. Razen če Andrej meni, da je supermen. Kar pa seveda ni. To se je pokazalo, ko ga je v posteljo položila vročina in je moral preložiti sejo mestnega sveta, ker je namesto njega pač nihče drug ne more voditi, saj tega drugega preprosto – ni.

Brez nepogrešljive desne roke je kajpak težko delati in Andrej je bil prisiljen uporabiti izhod v sili. Posle je začasno predal mestnemu svetniku Roku. Ja, tistemu istemu Roku, ki je nekoč že bil podžupan, in to za časa vladavine našega Franca. Res pa sta se možakarja kasneje kar precej sprla in Rok, starejši brat bolj znanega Saš(k)a, se je prelevil v gorečega Frančevega nasprotnika.

A pustimo te razprtije, bolj zanimiv je način začasne predaje poslov med Rokom in Andrejem. Slednji je pooblastilo podpisal kar v bademantlu, kot na totem koncu zaradi vpliva nemško govorečega področja pravimo jutranji halji oziroma kopalnemu plašču, če hočete, ter fotografijo sebe, ko v omenjenem bademantlu podpisuje pooblastilo, objavil na svojem fejsbuk profilu. Kakšen privilegij! Lahko smo pokukali v županovo zasebnost in se prepričali, da je tudi on samo človek. In to v belem bademantlu.

Andreju kajpada ne bomo kratili pravice do razkazovanja lastnega lika in dela v malce drugačnih oblačilih. Izbira je njegova in s svojo podobo lahko počne, kar ga je volja. Je pač zelo zares vzel to, da je zdaj javna oseba. Čeprav bi mu tudi sicer verjeli, da ga je vročina položila v posteljo. Takšni nejeverni Tomaži pa že nismo.