Tiskane izdaje
Miroslav Flisar je prejšnji teden na levem bregu Mure postal nekakšen junak, neke sorte David, ki je premagal Goljata. Bivši Pomurkin mesar, ki se v najetem obratu konzerv mesne industrije Pomurka v stečaju že štiri leta trudi, da bi preživel vsaj ta obrat in njegova najbolj znana blagovna znamka Kekec pašteta, je namreč pokazal, da kapital ni vedno in povsod vsemogočen in edini zmagovalec.
Njegovo podjetje Osem ima okrog dvajset zaposlenih, na leto ustvarijo za slab poltretji milijon evrov prihodkov in okrog sedemdeset tisočakov dobička. David torej, ki se je v potegovanju za blagovno znamko Kekec pašteta postavil po robu Goljatu Drogi Kolinski. Nekoč slovenski ponos, zdaj pa v hrvaških rokah, v nasprotju s Flisarjevo Osmico na leto ustvarja okrog 170 milijonov prihodkov, zaposluje 450 ljudi in ustvarja od pet do deset milijonov dobička. Goljat torej, ki se mu je zahotelo poleg Argete služiti s še kakšno znano in Slovencem ljubo paštetarsko blagovno znamko, kar Kekec pašteta vsekakor je.
Priložnost se je pokazala v obliki dražbe premoženja v stečaju propadle družbe družine Volk MIP DML, na katero so Volki prenesli vse vrednejše blagovne znamke Mipa in Pomurke. Pa je na dražbi David z višanjem spremljal Goljata vse do podvojene izklicne cene, na koncu pa uveljavil predkupno pravico in tako pravzaprav zelo drago plačal to, da je štiri leta vlagal v to blagovno znamko svoj denar in ji ohranjal oziroma še zviševal vrednost.
Toda proizvodnja bo zdaj ostala v Prekmurju, vsaj dvajset delovnih mest bo ostalo tu in, kar je najpomembnejše: Kekec pašteta bo ostala prekmurska. To je blagodejni obliž na neštete rane, ki so jih prekmurskemu in prleškemu ponosu v zadnjih dveh desetletjih zadali nekateri managerji, ki so jih v nasprotju s Flisarjem vodili drugačni interesi. Ko bi le v času, ko so se lastninila podjetja, kot je Radenska, Potrošnik, in nezadnje tudi Pomurka, bilo več bojevitih Flisarjev, je ob zadnjem dogajanju s Kekec pašteto verjetno zavzdihnil marsikateri prebivalec pokrajine ob Muri.
A Flisarjev davidovski boj proti finančnim Goljatom še ni končan in njegovo nadaljevanje bo verjetno še napornejše od tega, ki je že mimo. Zdaj ga namreč čaka misija nemogoče, da prepriča preplačane finančne strokovnjake mednarodnega kalibra na DUTB, da se spustijo s svojih finančnih nebes in uvidijo, da premoženja Mesne industrije Pomurka v današnji Sloveniji ne bodo mogli prodati za takšno ceno, kot si želijo oni in v enem kosu. Stečajna upraviteljica Alenka Gril je to v zadnjih šestih letih poskušala že velikokrat, pa vedno brez uspeha, njen poskus, da bi po delih prodala vsaj tisto, za kar ima kupce − na primer tudi obrat konzerv, ki bi ga Flisar zelo rad kupil −, pa so v kali zatrli prav mojstri s slabe banke. Veliko sreče torej, Miroslav Flisar!
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
