Tiskane izdaje
Natanko leto dni je minilo, odkar se je zaradi kratkega tvita zrušil moj nevtralen odnos do lastnega priimka. Takrat me je namreč postalo sram, da se pišem enako kot poslanec Marijan, ki je v enem tviterskem stavku poskušal ubesediti svojo podporo družini in nasprotovanje komunistom, pa mu to ni najbolje uspelo. Spomnimo se: " Poskus uničenja osnovne celice družbe to je družina, je neprestana želja komunistov, ker za njih ne opstaja nobena vrednota razen pokoli," je zapisal. In še sedaj mi ni povsem jasno, kaj natančno je s tem hotel povedati in tudi tega še vedno ne vem, ali je takšno pisanje produkt Pojbičeve (Marjanove!) nepismenosti ali zmede v glavi.
Postalo me je torej sram mojega lastnega priimka in vsem, ki berejo moje pisanje, sem spročil, da z Marjanom Pojbičem nimam ne sorodstveno, ne mnenjsko in ne kar se tiče spoštovanja in poznavanja slovenskega jezika nič skupnega. Glede na to pa, da je stranka Marjana Pojbiča v tistem času zahtevala prepoved burk in nikabov, ker da oboje utegne ogroziti slovensko kulturo, sem predlagal, da seznam zahtevanih prepoved razširijo še na prepoved komuniciranja v javnosti vsem, ki ne opravijo izpita iz vsaj osnovnošolskega znanja slovenskega jezika. Ti namreč veliko huje ogrožajo in onesnažujejo slovensko kulturo kot burke in nikabi.
In kot vse kaže, si je Marijan Pojbič mojo kritiko in priporočila vzel k srcu. Skoraj točno na obletnico svojega spodletelega tvita se je namreč na Facebooku oglasil z besedilom, ki dokazuje, da mu vendar ni povsem vseeno za slovenščino. "Slovenske in Slovenci ne smemo dopustiti, da bomo v lastni državi hlapčevali eliti, ki v veliko primerih ne znajo niti slovenskega jezika. Smo ponosen in sposoben ter delaven narod, ki bo moral presekati z partijsko in udbovsko Jugomafijo in jasno povedati gdo je gospodar v naši Sloveniji."
To njegovo pisanje ocenjujem kot korak naprej, saj je končno razumel moje negodovanje nad tem, da nam ne bi smeli vladati polpismeni politiki, ki v slovenščini ne znajo napisati enega samega stavka, ne da bi napravili vsaj treh slovničnih napak, da o zmedeni vsebini niti ne govorimo. Torej se je Marijan Pojbič zavedel pomena slovenskega jezika v javnem komuniciranju in se zavzel za njegovo (upam, da pravilno) rabo. Strinjam se z njim: Slovenci ne bomo hlapčevali eliti, ki v veliko primerih ne obvlada slovenskega jezika.
Glede na slovnično strukturo njegovega zadnjega besedila pa bom vesel, če bo od teoretične podpore slovenščini prešel na praktično udejanjanje svojih stališč do materinega jezika.
Kajti vsaj jaz ne bom več poslušal elite, ki slovenskega jezika ne zna uporabljati v praksi in za sedaj Marijan Pojbič še spada v to elito. In da ne pozabim: še vedno nimam razen priimka nič skupnega z njim.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
