Brod na Muri: Lastniki gozdov, potrpite!

Marsikateri gobar parkira avto tako, kot če bi bil sam na svetu.

Objavljeno
19. september 2017 13.44
Jože Pojbič
Jože Pojbič

Minuli teden je bil na Goričkem vrhunec letošnje gobarske sezone, kar je bilo na zunaj mogoče opaziti po tem, da so bili ob vseh lokalnih cestah, ki peljejo skozi gozdove ali ob njih, avtomobili parkirani bolj na gosto kot ob nedeljah dopoldne ob glavni Slovenski ulici v Murski Soboti. Zagrete trume gobarjev so skoraj že v strelcih krožile po gozdovih in nabirale, nabirale, nabirale...

Ne vem, ali jim je razsodnost zameglila nabiralska strast, vzpodbujena s facebookovskim samohvaljenjem tistih, ki jim je v minulih dneh že uspelo nabrati košaro ali dve jurčkov, lisičk, marel in drugega iskanega gozdnega bogastva, ali pa je kriva samo želja po tem, da čimprej zakorakajo med drevje in najdejo prvega jurčka, toda marsikdo od njih je svoj avto parkiral brez premisleka in tako, kot če bi bil sam na svetu. Skoraj na vseh priključkih gozdnih cest in poti na te ceste so namreč stali parkirani avtomobili navdušenih nabiralcev. In ti so seveda zapirali pot vsem drugim, tudi morebitnim lastnikom, ki bi morda ravno takrat hoteli s traktorjem v lastni gozd po drva ali  počet kaj drugega negobarskega,.

Da mestni škrici, ki gredo v gozdove samo v času, ko rastejo gobe, ne bi vedeli, da se v gozdovih počne še kaj drugega kot tekmuje v nabiranju jurčkov, težko verjamem. Ne verjamem tudi, da ne bi imeli pojma, da so gozdne poti in vlake namenjene (tudi) tistim, ki v svojih gozdovih opravljajo tudi takšna, bolj naporna dela. In da poleg tega, da lastnikom onemogočajo dostop do njihovega gozda, to počnejo ne na javnem, ampak na zasebnem, lastnikovem zemljišču, jim je verjetno tudi jasno. Pa vseeno to počnejo redno in povsod. Zakaj?

Neka lastnica velikega, snežnobelega "terenca" mi je te dni na moje prijazno opozorilo odgovorila, da ne bi rada zapeljala dalje v gozd, kjer je bil razširjen prostor za parkiranje, ker je tam blato. In da v nedeljo tako ali tako nihče ne hodi delat v gozd. Pa poglejte, tudi drugi parkirajo enako, mi je rekla. In kaj se pa vmešavam, če gozd sploh ni moj, sem jih slišal na koncu. 

Lastniki goričkih gozdov, potrpite torej! Drevje, ki ga je polomilo zadnje neurje, bo že počakalo, in tudi če je med njimi kakšna smreka, na kateri bi se utegnila zarediti generacija lubadarja, počakajte, ker gobarjev lubadar ne zanima. Samo še kakšen teden ali dva bo trajala gobarska evforija. Potem bo prišla kostanjarska, verjetno bodo pozneje rasle tudi mraznice a pozor, pozanimajte se, preden zaženete svoje traktorje in se odpravite v gozd, ker mraznice včasih rastejo vse do decembra! Ko bodo horde iz vaših gozdov odnesle vse, kar uspeva, pa boste na vrsti vi in vaše delo. In bognedaj, da bi prehitevali in silili na svoje poti in v svoje gozdove, ko ljudje še parkirajo na in v njih in da bi od njih celo zahtevali, da avtomobile umaknejo! To bi bilo vendar poseganje v njihove državljanske pravice, v njihovo svobodo gibanja in v njihovo zakonito pravico nabiranja gozdnih plodov. Potrpite torej!

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.