Tiskane izdaje
Z Muro v naslovu sem seveda mislil reko in ne tovarne. Tovarna je namreč že preteklost, reka pa, kot vse kaže, prihodnost tukajšnje pokrajine. Tako so vsaj prepričani vsi, ki so se zadnjih pet let zavzemali za razglasitev Unescovega Biosfernega območja Mura in ki zadnjih trideset let nasprotujejo gradnji elektrarn na tej reki. Vsi ti so se prejšnji teden razveselili odločitve slovenske vlade, da vendarle da zeleno luč predlogu razglasitve Biosfernega območja, ki ga bo sedaj okoljsko ministrstvo nemudoma posredovalo Unescu.
Postopki bodo sicer še nekaj časa trajali, a nihče več ne dvomi v to, da bo Unesco tej naravno ohranjeni evropski dragocenosti podelil status biosfernega območja in jo tako izpostavil tudi kot pozornosti in obiska vredno naravno vrednoto.
Ampak s samo razglasitvijo Biosfernega območja reka Mura še ne bo rešena, kajti proizvajalci elektrike si še vedno prizadevajo za njeno pozidavo z elektrarnami in ni nujno, da bo status biosfernega območja reko ubranil pred njimi. Moj navdušeni naslov je v tem smislu bolj pogojen. Prepričan sem namreč, da bo Mura rešena pred pred elektrarnami samo v primeru, če bo okoljska ministrica Irena Majcen enako načelna kot njen kolega, kmetijski minister Dejan Židan. Ta je potrditev predloga razglasitve BOM oviral eno leto samo zato, ker je imela do razglasitve pomisleke "ena od nevladnih organizacij" s področja kmetijstva. Pomurska območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice je bila proti, imela je svoje zahteve in zato je bilo proti tudi kmetijsko ministrstvo, čeprav je minister Židan priznal, da strokovnih zadržkov gedel razglasitve BOM sami nimajo. Torej je bilo nasprotovanje povsem politično in ne strokovno podprto in ga je okoljska ministrica odpravila šele s pisno obljubo pomurskim kmečkim funkcionarjem, da po razglasitvi BOM ne bodo na slabšem.
Ne samo ena, ampak cela vrsta nevladnih organizacij, ki so čezmejno neformalno povezane v Odbor za Muro, v Sloveniji pa formalno tudi v Zvezo društev Moja Mura, že leta nasprotuje gradnji murskih elektrarn. To nasprotovanje ni samo politično, ampak tudi strokovno, saj elektrikarji varuhov Mure niso prepričali, da lahko z gradnjo jezov in elektrarn celo izboljšajo naravno stanje reke. Pa tudi tega, da bo od elektrarn imela pokrajina ob Muri kaj veliko koristi, nasprotniki elektrarn ne verjamejo in to dokazujejo tudi s številkami.
Če se bo torej okoljska ministrica Irena Majcen pri razmisleku o sprejemu državnega prostorskega načrta za prvo od načrtovanih elektrarn na Muri v Hrastju v načelnosti zgledovala po ministru Dejanu Židanu, bo imela dvakrat več razlogov za nasprotovanje. Njeni namreč ne bodo samo politični.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
