Tiskane izdaje
Ne ravno naš, pomurski Brod na Muri, ampak tisti pravi, v Novakovcu v hrvaškem Medžimurju, je bil pred kratkim priča tragediji, v kateri je umrl 51-letni Pomurec. Reka, ki je še ob visoki vodi videti krotka in lena, ima tudi svojo skrito, nevarno plat. Dovolj je nesrečno naključje ali dve in malce neprevidnosti in že lahko ugasne življenje. Veliko jih je že izkusilo njene globoke vrtince, skrite brzice in nevarne ostanke dreves, nedolžno skrite pod njeno gladino.
Vsako leto izgine v njenih valovih vsaj kakšen nesrečnež, če ne dva ali trije, ki se niso zavedali ali pa preprosto niso hoteli upoštevati njene nevarne plati. Reka jih pogoltne in jih, muhasta kot je, odnese in izpusti, kamor in kjer se ji tisti trenutek zazdi. Nekatere skriva v svojih nedrjih mesece, druge najdejo že čez nekaj dni, skoraj v vsakem primeru pa Mura svojo samosvojost kaže tudi s tem, da ji ni mar za državne meje, ki ji jih poskuša vsiliti človek. Reka Mura, sicer polna življenjske moči, ki jo na vseh njenih 444 kilometrih poti od avstrijskih Alp do Drave na Hrvaškem razdajajo njene vode, tako življenja tudi jemlje. Dobesedno.
Zadnja leta pa življenje, tokrat ne dobesedno, jemlje tudi njena murskosoboška soimenjakinja, tovarna Mura. Tovarna, ki je skoraj devet desetletij s tokom dela in denarja napajala prekmursko ravnico, griče Goričkega in vso Prlekijo tja do Slovenskih goric s tem, da je oblačila Nemce, Evropejce, Jugoslovane... je, tako kot reka, pokazala tudi svojo dolgo časa skrito, uničevalno plat. Počasi so začeli usihati tokovi, ki so pokrajino ob reki Muri v veliki meri napajali, hranili in ji dajali materialno življenje.
Tako kot reka ob hudi suši je upadla moč tovarne, njen tok, ki je prinašal življenje, je postajal vse šibkejši in sedaj je ostal samo še potoček, ki mu grozi, da bo v teh dneh dokončno usahnil. Z usihanjem tako tovarna, ki se morda ne po naključju imenuje enako kot reka, jemlje življenje njenega toka vajeni pokrajini in to zaradi istega vzroka kot reka ljudem ob njej: ker tisti, ki bi to morali, niso dovolj upoštevali nevarnih vrtincev, brzic in skritih debel v poslu, ki so se ga šli in ki se je v zadnjih dveh desetletjih zelo, zelo spremenil. Življenja sicer ne jemlje ljudem in ne jemlje ga dobesedno - a kaj drugega kot umiranje deželice ob Muri na obroke je to, kar se dogaja s tovarno in pokrajino zadnja leta? Obe torej, tovarna in reka, jemljeta življenje in življenja. Le da reka jemlje veliko manj, kot daje. In da bo reka preživela vse nas, medtem ko tovarna morda ne bo preživela niti do naslednjega tedna in bo tako vsaj njen tok, ki je poživljal pokrajino, dokončno usahnil.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
