Tiskane izdaje
Prleki in Prekmurci so sicer res eni na levem in drugi na desnem bregu Mure, vendar zadnje čase tega, da so si na nasprotnih bregovih, ne moremo uporabiti za prispodobo odnosov med njimi. Vse manj je nekdanjega medsebojnega zbadanja, ljubosumnosti in nasprotovanja in vse večkrat oboji potegnejo skupaj, ko se je treba postaviti nasproti državnemu uradništvu in ustanovam.
Dober primer medsebojnega sodelovanja in skupnega nastopa pred uradniki iz Ljubljane bi se skoraj zgodil na letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni na dan, ko so sejem obiskali generalni sekretarji ministrstev slovenske vlade in se za kratek čas pomudili tudi na razstavnem prostoru ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Oboji, tako prleški kot prekmurski pobudniki evropske zaščite značilnih prekmurskih in prleških dobrot so v tem zaslutili priložnost za malce samopromocije in za to, da gostom iz Ljubljane na konkretnem primeru prikažejo po eni strani čezmurno sodelovanje in po drugi strani razlike med avtohtonim prebivalstvom in kulinariko enega in drugega brega reke Mure. Za primer so izbrali gibanici, prekmursko in prleško. Obema je skupno samo to, da se imenujeta gibanici, sicer pa je veliko bolj znana in že nekaj časa zašščitena prekmurska gibanica s svojimi dvakrat ponovljenimi plastmi štirih različnih nadevov veliko bolj pisana, bahava in bogata od prleške, ki ima na testu samo nadev iz skute in ki je šele v postopku zaščite.
Na razstavnem prostoru ministrstva sta na generalne sekretarje ministrstev čakali obe gibanici, pomirljivo in povezujoče v majhnih koščkih izmenično naloženi na istih krožnikih, da je bilo mogoče že na prvi pogled videti očitne razlike med njima. S temi razlikami na eni ter s sodelovanjem obeh bregov Mure na drugi so pobudniki hoteli generalne sekretarje seznaniti ob kratki degustaciji. Toda gručica iz Ljubljane ni pokazala nobenega zanimanja ne za prekmursko - prleške odnose ne za kulinarične posebnosti enega in drugega brega Mure in se je raje pomudila v čebelarskem paviljonu ter potem, ne da bi kateri od generalnih sekretarjev, med katerimi je ena sekretarka celo iz Prlekije, sploh pogledal zanje pripravljeni dobroti, odšli drugim sejemskim dogodivščinam naproti.
Potem pa se bo spet dogajalo, da bo kateri od politikov zbrane na kakšni prireditvi v Gornji Radgoni pozdravil, kot da so v Prekmurju (Radgončani sicer niso pravi Prleki, saj se h Prlekiji prištevajo samo, če je to pogoj za pridobitev kakšnega projektnega ali razvojnega denarja, vsekakor pa niso Prekmurci), ali pa to, kar se je primerilo nacionalnemu erteveju, ki je na svoji spletni strani MMC h koretnemu besedilu radijske dopisnice Lidije Kosi - tudi same Prlečke - o prizadevanjih za zaščito prleške gibanice objavil fotografijo prekmurske gibanice. Za nepoučene naj torej ponovimo: levi breg Mure - Prekmurci in pisana, debela prekmurska gibanica z osmimi plastmi, desni breg Mure - Prleki in skromnejša, tanka a nič manj slastna prleška gibanica z eno plastjo skute.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
