Tiskane izdaje
Tudi, ko je Mura in pozneje AHA Mura še delovala, plače delavk že dolgo niso bile tisto, kar so bile nekoč. Vedno bližje so bile minimalcu in zneski, priporočeni s kolektivnimi pogodbami, so bili vedno bolj oddaljena želja. Po začetku stečaja AHA Mure pa so bile minimalne plače seveda zabetonirane in revščina je potrkala na marsikatera vrata sicer zaposlenih murašic in murašev. Pa so kljub temu morali plačevati cesarju, kar je cesarjevega. Prispevki, dohodnina, skratka davščine so pri nas neizogibne tudi za tiste na robu preživetja. Tako so skoraj že revni plačevali prvič.
Tudi z njihovimi dajatvami je potem država počela razne reči, med drugim so šle stotine milijonov za krpanje črnih bančnih lukenj in za takšne akcije, kot je prodaja NKBM, ko je država v banko vložila 870 milijonov evrov, da bi jo potem prodala za 250 milijonov. V 620 milijonih, podarjenih kupcu NKBM, je tudi nekaj žuljev in truda murašic in murašev.
In ker je državna blagajna tudi zaradi takšnega nesorazmerja med brezkompromisnim pobiranjem revnim in širokogrudnim podarjanjem bogatim precej prazna, je finančni minister uvedel vrsto ukrepov. Med drugim je posledica enega od ukrepov, zniževanja glavarine občinam to, da so morale občine ukiniti subvencije stanarin za socialno najbolj ogrožene, ki stanujejo v profitnih stanovanjih. Poslej bodo ti, med njimi je seveda tudi veliko Murašic in Murašev, profitne stanarine plačevati v celoti in tisti, ki so bili doslej na robu revščine, bodo poslej do grla v njej. Tako bodo revni plačevali še drugič.
Tri banke od mnogih, ki so neprevidno kreditirale prevelike finančne apetite Mojce Lukančič in podpirale rast njenega AHA imperija, sedaj v stečaju AHA Mure poskušajo reševati, kar se rešiti da. Zato med drugim na sodišču dokazujejo, da so do zadnjega milijona evrov, ki je v stečajnem postopku ostal prost in neobremenjen s hipotekami ali drugimi zavarovanji, upravičene one, da torej imajo ločitveno pravico do poplačila tega denarja in da stečajni upravitelj nima prav, ko to njihovo terjatev uvršča med navadne terjatve. Za ta milijon se potegujejo ne glede na to, da jim je večji del terjatve, dobre štiri milijone evrov, država že poplačala zato, ker so imele terjatev zavarovano. Banke bi torej imele vse. In če bodo vse tudi dobile, bo to pomenilo, da nekdanji zaposleni AHA Mure ne bodo dobili nič. Stečajni upravitelj bi namreč s tem milijonom, če mu ga ne bi bilo treba dati bankam, v veliki meri poplačal neizplačane plače, prispevke, odpravnine in druge terjatve zaposlenih. Če pa ga bo moral dati bankam, bodo zaposleni ostali brez tiste malenkosti, ki bi jih morda spet dvignila nad mejo revščine. Tako bodo revni za napake drugih plačali še tretjič.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
