Brod na Muri: Zdrava kmečka pamet

Kateri kmet bi dal največ gnoja k največjemu drevesu?

Objavljeno
08. september 2015 12.00
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Zdrava kmečka pamet je tisto, kar je slovenskim kmetom skozi stoletja pomagalo preživeti in previhariti vse vojne, kuge, lakote, suše in druge katastrofe.

Zato vam lahko povem samo hipotetično zgodbico: Kmet Francelj je imel mlad sadovnjak s stodvema drevesoma in le pol voza gnoja. Zato se je odločil, da bo, čeprav bi vsa njegova drevesa potrebovala nekaj gnojila, pognojil samo štirinajst tistih, ki naj bi največ obetala. A glej ga zlomka, četrtino vsega gnoja je natresel okrog največjega, najbolje razvitega in najbolj zdravega drevesa, ki je že brez gnojila za trikratno višino preraslo vsa druga v sadovnjaku. Preostale tri četrtine gnoja je neenakomerno razporedil k drugim trinajstim izbrancem.
Verjetno ste že sami ugotovili, zakaj to zgodbo imenujem kot zgolj hipotetično. Sami dobro veste, da noben kmet česa takšnega v resnici ne bi naredil, saj bi to bilo povsem skregano z načelomkmečkega preživetja, torej z zdravo kmečko pametjo.

Toda vsem v naši državi se moja hipotetična zgodbica verjetno le ne zdi tako napačna in neverjetna. Vsaj tistim ne, ki odločajo o tem, kako razdeliti razvojni denar iz pomurskega razvojnega zakona, saj sicer ne bi storili tega, kar so storili ob zadnji delitvi.

Prihodnji teden bodo namreč v Lendavi slavnostno odprli nov Lekov pakirni center, v katerega je Novartis oziroma njihova divizija Sandoz vložila 24 milijonov evrov, država pa je temu primaknila pol milijona od dveh milijonov, kolikor je bilo letos namenjeno za sedmi razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na podlagi pomurskega razvojnega zakona. Na omenjeni razpis sta prispeli 102 prijavi, s katerimi so predvsem srednja in majhna pomurska podjetja zaprosila za 8,77 milijonov evrov državne razvojne podpore. Ker sta bila na voljo samo dva milijona, se je komisija odločila, da bo denar razdelila samo štirinajstim najbolj upravičenim in najvišji znesek, kar četrtino razpoložljivega denarja, je dobil Novartisov Lek za naložbo v Lendavi. Novartis je sicer po prihodkih največja farmacevtska multunacionalka na svetu, ki je v lanskem letu ustvarila za dobrih devet milijard evrov čistega dobička. Lek, ki je v njihovi lasti, je imel lani skoraj sedemdeset, predlani pa malo manj kot 89 milijonov čistega dobička, ki ga že nekaj časa ustvarja tudi s pomočjo pakirnega centra v Lendavi, ki so ga sedaj zato, da bi dobičke še povečali, le razširili.

Lek je torej v pomurskem sadovnjaku podjetij zagotovo drevo, ki štrli daleč nad ostala, naši modri delilci razvojnega denarja pa so mu v pomanjkanju zdrave kmečke pameti h koreninam nasuli največ gnoja.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.